Bi za šefa imeli robota? 64 odstotkov zaposlenih pravi da ja!

108
Foto; Pixabay

Avtor: Marko Vidrih

Nova raziskava ugotavlja, da 82 odstotkov zaposlenih meni, da je robotski vodja pri določenih nalogah boljši od človeških menedžerjev.

Do leta 2030 bi lahko stroji zamenjali do 800 milijonov delavcev po vsem svetu. Strah pred podivjanimi roboti ni omejen le na delovna mesta, voditelji v nastajajoči tehnologiji, kot je denimo Elon Musk, namreč menijo, da je umetna inteligenca (UI) temeljno tveganje za obstoj civilizacije.

Toda nova raziskava kaže, da imajo nekateri zaposleni do UI veliko prijaznejše poglede. Oracle in Future Workplace v nedavni raziskavi poročata, da 82 odstotkov zaposlenih meni, da so robotski menedžerji boljši pri določenih nalogah, na primer pri vzdrževanju urnikov dela in zagotavljanju nepristranskih informacij, kot njihovi človeški kolegi. Skoraj dve tretjini (64 odstotkov) zaposlenih po vsem svetu pravi, da bi bolj zaupali robotu kot svojemu človeškemu vodju. Na Kitajskem in v Indiji se ta številka dvigne na skoraj 90 odstotkov.

Vir: Raziskava Oracle/Future Workplace

Uporaba robotike v Aziji hitro raste. Prodaja industrijskih robotov v Indiji je v letu 2019 poskočila za 39 odstotkov. Kitajska želi do leta 2020 postati ena najbolj avtomatiziranih držav na svetu.

Umetna inteligenca povečuje produktivnost

Uvedba UI tehnologije, vključno z roboti, naj bi do leta 2030 globalnemu gospodarstvu dodala kar 15,7 bilijonov ameriških dolarjev. Samodejna rutinska opravila in administracija naj bi zaposlenim omogočila. da se lahko bolj posvetijo zapletenemu delu, razvoj izdelkov bo postal hitrejši, saj se strojih »hitro učijo« in ne potrebujejo počitka.

Raziskava dokazuje, da lahko roboti na delovno mesto prinesejo dopolnilne spretnosti. Več kot polovica anketirancev Oracle / Future Workplace pravi, da so navdušeni nad robotskimi sodelavci, najbolj seveda milenijci.

Naša delovna mesta se spreminjajo, a ne nujno na slabše. Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o prihodnosti dela kaže, da bo 75.000 delovnih mest do leta 2022 dobilo robotsko avtomatizacijo, vendar bo zaradi slednjega nastalo 133 milijonov novih.

Novi, pa tudi stabilni poklici, kot so kadrovski strokovnjaki in univerzitetni predavatelji, bodo verjetno vplivali na našo kreativnost in sposobnost sočutja do robotskih sodelavcev.

»UI na novo opredeljuje ne samo odnos med delavcem in vodjo, temveč tudi vlogo vodje na delovnem mestu, ki ga poganja UI,« pravi Dan Schawbel, direktor raziskav v Future Workplace.

Vpliv UI na naša delovna mesta se šele začenja. Da bi izkoristili najnovejši napredek UI, se morajo organizacije osredotočiti na poenostavitev postopkov v podjetju in implementirati UI v svoje delovno okolje, saj v nasprotnem primeru tvegajo, da jih bo »povozil čas« in ne bodo več konkurenčni.

Da bi izkoristili transformacijski potencial četrte industrijske revolucije, bodo poslovni voditelji v vseh panogah in regijah vedno bolj pozvani k oblikovanju celovite strategije delovne sile, ki je pripravljena na izzive nove dobe pospeševanja sprememb in inovacij.

Ključni dejavniki, ki jih je treba upoštevati, so po mnenju vodilnih gospodarstvenikov:

  •  preslikava obsega poklicnih sprememb, ki poteka in dokumentiranje nastajajočih in upadajočih vrst delovnih mest;
  • poudarjanje priložnosti za uporabo novih tehnologij za poenostavitev človeškega dela in izboljšanje kakovosti delovnih mest;
  • sledenje razvoju pomembnih delovnih mest in nazadnje dokumentiranje poslovnega primera za naložbe v prekvalifikacijo, izpopolnjevanje in preoblikovanje delovne sile.

Če se bodo osredotočili na človeka in uporabili svoje človeške sposobnosti, tehnične spretnosti in rutinske naloge pa prepustili robotom, bodo menedžerji ostali pomembni tudi v prihodnje.

PUSTITE KOMENTAR