Marko Cigler: »Mladi potrebujejo ustrezno poslovno okolje in samozavedanje o pomena samooskrbe.«

601

Avtor: Suzana Lara Krause

Marko Cigler prihaja iz Slovenskih Konjic. V času, ko se zdi, da marsikomu smrdi vse v povezavi s perutnino in živinorejo, razen zrezka na krožniku, in ko se vsekakor zdi, da mladim smrdi vse v povezavi s politiko, se je odpovedal dobro plačanemu vodstvenemu položaju v gospodarstvu in se lotil prav tega trojega: perutninarstva, živinoreje in politike. Leta 2016 je pridobil certifikat Izbrana kakovost Slovenije za področje govedoreje in reje piščancev.

Po dolgoletnih izkušnjah političnega delovanja v lokali skupnosti je septembra letos na seji Glavnega odbora SLS s svojo predstavitvijo tako navdušil funkcionarje SLS, da so ga izvolili za podpredsednika GO SLS, čeprav je bil širši notranjepolitični javnosti SLS do takrat praktično neznan. Z bogatimi izkušnjami preteklega dela v gospodarstvu in ambiciozne poslovne poti v kmetijstvu želi prispevati k oblikovanju usmeritev in strategij na področju kmetijstva – s poudarkom na inovativnih pristopih, novih tehnologijah in pomenu samooskrbe. Predvsem pa je pomembno, pravi Marko Cigler, vzpostaviti ustrezne pogoje in mehanizme, ki ne bodo zavirali uresničevanja poslovnih poti, ampak jih poenostavili in spodbujali, vse to pa seveda ob upoštevanju izkušenj in prakse.

Gospod Marko Cigler, kako se je začela vaša aktivna pot? V pogovoru prej ste omenili, da ste že v študijskih letih v svojem lokalnem okolju sodelovali pri številnih projektih, na katerem področju?

Kot študent sem deloval v Svetu krajevne skupnosti Konjiška vas v obdobju 1999-2002, kjer sem kot najmlajši član projekte in delo sicer spremljal z veliko mero zagnanosti in vneme ter se vseskozi spraševal, kako stvari spremeniti, stremel k temu, da bi naredili več za naše lokalno okolje, ki je v celoti podeželsko. Takrat smo se pretežno ukvarjali z izgradnjo in obnovo cestne infrastrukture.

Kako bi predstavili vaše aktualne prioritete v lokalnem okolju, oziroma pri katerih projektih sodelujete? Kako bi opredelili vaše cilje za v prihodnje?

Leta 2002 sem s 26-imi leti postal predsednik krajevne skupnosti, saj so mi člani Sveta krajevne skupnosti, kot najmlajšemu kandidatu na volitvah, zaupali funkcijo predsednika. To funkcijo opravljam sedaj že 17. leto – na zadnjih volitvah mi je bil zaupan 5. mandat. V vseh teh letih je bilo zaključenih ogromno projektov. Od največjih pridobitev naj omenim izgradnjo Športnega parka, posodobitev cestne infrastrukture, obnovo doma krajanov in številne druge, kot so ureditev okolice, plinifikacija, ureditev optičnega omrežja in še bi lahko našteval. Veliko pozornosti smo namenili tudi ohranjanju narave, saj smo vseskozi izpostavljali pomen ohranjanja in zaščite naravnega okolja, tudi z vzpostavitvijo Učne poti Prežigal, ki jo bomo v naslednjem letu revitalizirali in ji dodali nove vsebine. Prav tako smo z željo, da naše podeželsko okolje ostane, tudi iz vidika krajinske arhitekture, del neokrnjene narave, v zadnjih trinajstih letih posadili okrog 500 dreves v drevoredih in s tem na nek način naravi deloma povrnili za vse tisto, kar ji večkrat slabega storimo z nepremišljenimi posegi. Zelo pomemben vidik pri takšnih okoljskih projektih je tudi vidik vzgoje mladih (vrtci, šole), ki jih prav tako vključujemo v določene segmente.

Vsekakor so cilji za v prihodnje ambiciozni in želimo z vrsto projektov poskrbeti za kvalitetno bivanje in varno počutje naših krajanov in predvsem, da naše podeželske vasi ostanejo vasi.

Vsa ta leta sem bil, vzporedno z delovanjem v svetu krajevne skupnosti, tudi član številnih občinskih odborov in svetov javnih zavodov. Drugi mandat sem podpredsednik Nadzornega sveta Stanovanjskega podjetja, kjer se prav tako ukvarjamo z aktualno stanovanjsko politiko na nivoju občine. Sem tudi dolgoletni član Občinskega odbora Slovenske ljudske stranke, kjer delujem kot član izvršilnega odbora, od septembra letos pa tudi podpredsednik Glavnega odbora Slovenske ljudske stranke.

Foto: Marko Cigler

Po zaključenem študiju ste pričeli z delom v gospodarstvu, kjer ste vseskozi delovali na vodilnih delovnih mestih. Kako je potekala vaša poslovna pot v gospodarstvu?

Po končanem študiju na Biotehniški fakulteti v Ljubljani sem dobro leto delal na področju prodaje notranje opreme. Z željo po novih izzivih in izkušnjah s tehničnega področja sem aprila 2002 začel poslovno pot v podjetju MIK d.o.o., kjer sem vseskozi delal na vodilnih delovnih mestih in bil tudi del ekipe ožjega vodstva podjetja. Zadnja 4 leta sem opravljal funkcijo tehničnega direktorja, nato pa sem poslovno pot v gospodarstvu zaključil maja 2018.

Po zaključeni poslovni poti oziroma karieri v gospodarstvu ste nadaljevali zanimivo poslovno pot v kmetijstvu. Kakšen je bil prehod med delovnima mestoma oziroma začetek te, za uspešnega poslovneža precej nenavadne poslovne poteze?

Dejansko prvi začetki dela v kmetijstvu segajo že v otroštvo, ko sem kot mladostnik pomagal staršem pri različnih delovnih opravilih na kmetiji. Vseskozi sem bil, poleg poslovne poti v gospodarstvu, vpet tudi v kmetijstvo. Tako sem zelo dobro spoznal tovrstni način življenja, ki ti kot kmetovalcu ponuja več svobodnega ustvarjanja in zavedanja pomena kvalitetne pridelave hrane. Ideja o profesionalnem ukvarjanju s kmetijstvom je v meni zorela več let. V določenem trenutku sem začutil, da lahko del svojih potencialov usmerim še na drugo področje, ki mi je glede na dejstvo, da sem s kmetijo »gor rastel«, bilo zelo blizu in mi je hkrati predstavljalo nov izziv ter predvsem spodbudilo razmišljanje v smeri, kako pretekle izkušnje iz gospodarstva z določenimi vzporednicami prenesti v kmetijstvo.

Odločilno je bilo leto 2016, ko sem v isti vasi, kjer živim, kupil opuščeno gorsko kmetijo z 20 ha obdelovalnih površin z namenom oživitve kmetijske dejavnosti. Prav tako sem isto leto kot mladi prevzemnik prevzel v upravljanje kmetijo svojih staršev, kjer sem oživil dejavnost reje piščancev. Temu so sledile številne nove investicije v posodabljanje kmetije. V prehodnem obdobju, ko sem še delal v gospodarstvu in hkrati vzpostavljal zagon na področju kmetijstva, je bilo potrebno vložiti izredno veliko truda – delovniki so bili pogostokrat daljši od 16 ur. Motivacije in novih izzivov ni manjkalo in v določenem trenutku se je bilo potrebno odločiti. Maja 2018 sem poslovno pot v gospodarstvu zaključil in z vso energijo ter predanostjo začel graditi novo zgodbo – zgodbo v kmetijstvu. V tem času sem pridobil tudi certifikat Izbrana kakovost Slovenije za področje govedoreje in reje piščancev.

V kolikšni meri so vam pri novi poslovni poti v kmetijstvu pomagale predhodne večletne izkušnje iz vaše kariere v gospodarstvu?

Pri delu v gospodarstvu sem kot član ožjega vodstva podjetja imel vpogled v celotno poslovanje oziroma delovanje podjetja. Če procese v gospodarstvu pogledamo nekoliko bolj oddaljeno, hitro opazimo številne vzporednice. Tudi kmetijsko gospodarstvo je na nek način gospodarska družba ali podjetje, ki mora imeti za svoje uspešno delovanje postavljen poslovni načrt ali model, po katerem deluje. Z gotovostjo lahko trdim, da so mi pretekle izkušnje iz gospodarstva in kmetijstva pri načrtovanju novih projektov, njihovi optimizaciji, pripravi finančnih konstrukcij, optimizaciji poslovanja in samem poslovnem sodelovanju s poslovnimi partnerji, državnimi in finančnimi institucijami, v veliko pomoč. 

Kakšni so vaši načrti na kmetijskem področju, kjer sedaj delujete, in s kakšnimi izzivi se srečujete?

Veliko kapitala je bilo potrebno do sedaj vložiti v nove projekte, s katerimi usmerjam kmetijsko dejavnost primarno v smer reje perutnine, zagotovitve dodatnih rejnih površin in posledično večanje obsega. Cilji so zastavljeni ambiciozno in na njihovo uresničitev vplivajo številni dejavniki, ki so vezani tudi na aktualno kmetijsko politiko v Sloveniji, na aktualno dogajanje na področju ukrepov Banke Slovenije in nenazadnje na dejstvo, da se v Sloveniji postopno dviguje ozaveščenost in pomen vzreje mesa po nacionalni shemi Izbrana kakovost Slovenije.

Foto: Marko Cigler

Glede na to, da delujete na različnih področjih, kako bi te vsestranske izkušnje lahko prenesli na mlajše generacije, katerim bi vsekakor napotki na začetku poslovne poti bili v veliko pomoč?

Predvsem sem mnenja, da moramo mladim zagotoviti ustrezno poslovno okolje, jim privzgojiti zavedanje pomena samooskrbe in kvalitetno pridelane hrane v Sloveniji ter nato vzpostaviti možnost prenosa znanj in izkušenj. V Sloveniji imamo odlično prehrambeno industrijo s stoletnimi izkušnjami, bogato znanje številnih strokovnjakov in močno podporo fakultet, ki nam ponujajo specialna znanja. Vse omenjene potenciale moramo učinkoviteje povezati, da bodo mladi dobili večji navdih in motivacijo za primarno kmetijsko proizvodnjo. Mladi se morajo ukvarjati s stvarmi, s katerimi se želijo ukvarjati. Da pa bo ta želja prerasla v resne poslovne poti, ne glede na to, ali gre za poslovno pot v gospodarstvu, znanosti, kmetijstvu … je potrebno vzpostaviti ustrezne pogoje in mehanizme, ki ne bodo zavirali uresničevanja poslovnih poti, ampak jih poenostavili in spodbujali. Gospodarsko-kmetijska politika mora svoje smernice usmerjati v racionalizacijo in poenostavitev. Če se osredotočim na kmetijstvo, mora biti mladim ponujeno tudi strokovno znanje s strani fakultet; določeni modeli izobraževanj se že izvajajo. Potencial vidim predvsem v tem, da država zagotovi tistim mladim, ki bi želeli svojo poslovno pot začeti ali nadaljevati v kmetijstvu, možnost mednarodnih izmenjav. Mladi lahko tako pridobijo nove izkušnje in specialna znanja s kmetijskih gospodarstev v tujini, le tako bomo lahko dali potreben poudarek inovativnim pristopom, novim tehnologijam in pomenu samooskrbe v Sloveniji.

Bi vaše izkušnje iz preteklega dela v gospodarstvu in ambiciozne poslovne poti v kmetijstvu želeli v prihodnje prenesti tudi v pripravo vseslovenskih usmeritev in strategij, s katerimi bi delovali tudi na političnem področju?

Kot sem že uvodoma omenil, sem podpredsednik Glavnega odbora Slovenske ljudske stranke, in sem na to funkcijo kandidiral predvsem z željo, da lahko skupaj nekaj spremenimo. Predvsem, da pritegnemo mlade in jim damo možnost odločanja, da se njihovi predlogi konkretneje upoštevajo in se oblikuje skupna politika. Predvsem nadaljnji ukrepi na področju kmetijske politike bodo pomembni za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. Zagotoviti je potrebno, da se pri pripravi ukrepov in spodbud kmetijske politike intenzivneje vključujejo izkušnje in znanje kmetijskih svetovalcev, kar pa je najpomembneje, da se upoštevajo tudi izkušnje in znanje kmetovalcev. Kmetovalca je potrebno upoštevati kot primarnega strokovnjaka in ga vključiti v pomemben segment stroke. Zadnja tri leta sem bil na številnih usposabljanjih s področja kmetijstva, ki jih izvajajo kmetijski svetovalci, in vedno so mnenja enotna – izkušnje iz prakse se redkokdaj upoštevajo, vsi pa se vedno znova srečujemo s podobnimi težavami. Za uspešno kmetijsko politiko je potrebno vse segmente, znanje in izkušnje racionalno povezati; njihovo realizacijo pa vedno znova kontrolirati na primerih v praksi. Le-tako bodo tudi potrošniki dobili večje zaupanje v slovensko pridelano hrano, ki bi jo morali sami najbolj spoštovati.

Foto: Marko Cigler

Glede na to, da imate zelo visoko postavljene poslovne cilje, vam ostane še kaj prostega časa in kako ga preživljate?

Delo v kmetijstvu je zame način življenja. Meni osebno predstavlja užitek in včasih tudi sprostitev. Vsekakor pa prosti čas, ki ostane, najraje preživim športno – s sprehodom proti vrhu Konjiške gore, z vrtenjem pedal ali z dobro odigrano igro pod koši. Pogostokrat si sobotne popoldneve zapolnim tudi kot pooblaščenec Upravne enote za sklepanje zakonskih zvez, kar je zame posebna čast in se poročnih obredov z veseljem udeležim.

Najlepša hvala za vaš čas in navdihujoč pogovor in vse dobro vam želim na prihodnji tako poslovni kot tudi politični poti.

PUSTITE KOMENTAR