Potrošništvo naše vsakdanje

111
Srečni skupaj. V trgovini. Foto: Pixabay

Avtorica: Katja Gantar

Prazniki so pred vrati, nakupovalna mrzlica se tik pred črnim petkom, ki bo letos, 29. 11., stopnjuje, prav tako mnogo nesmisla, s katerim hipno osmišljamo življenje. Nekje se črni petek sprevrača v črni teden, če pogledamo od daleč, pa lahko rečemo, da vsaj na moderni strani sveta zadnje desetletje potekajo kar črna leta. Leta prekomernega nakupovanja, trošenja, prekomerne proizvodnje, neracionalnega vedenja. Ni več poglobljenih razmišljaj o »biti ali ne biti«, samo še »kupiti ali ne kupiti«. Pa še to vprašanje je le retorično, ker v dobi kapitalizma, ki proizvaja nove in nove potrebe in rešitve zanje, v dobi norega potrošništva je odgovor jasen: »Kupiti, kupiti in še enkrat kupiti!«

Za varnost potrošnikov in njihovih interesov v Sloveniji od leta 1990 skrbi Zveza potrošnikov Slovenije, ki je neodvisna, neprofitna in mednarodno priznana nevladna organizacija. Njihovo poslanstvo je dobro informirati in osveščati potrošnike, da poznajo in uveljavljajo svoje pravice. Svoje delo opravljajo s svetovanjem, informiranjem, izobraževanjem potrošnikov in širše javnosti, testiranjem izdelkov in še čem. Za največjo varnost pri nakupovanju pa lahko s treznim pristopom poskrbimo kar sami. Poznati svoje realne potrebe, definirati svoje želje in jih uskladiti z osebnimi financami ter morebitnimi drugimi okoliščinami, so ključi do zdravega potrošništva, če temu sploh lahko tako rečemo.

Nakupovanje je postalo tako preprosto, da je lahko že nevarno. Foto: Pixabay

(Pre)črni petek

Črni petek je dan, ki v Združenih državah Amerike sledi njihovemu zahvalnemu dnevu in tradicionalno naznanja začetek sezone novoletnih nakupov. Neuradno ga praznujejo oziroma nanj nakupujejo od leta 1952. Sicer pa je to dan, ko so vrste potrošnikov pred mnogimi trgovskimi centri precej dolge že mnogo pred uro odprtja, saj je to dan izrednih popustov ter neverjetnih akcij – tako neverjetnih, da marsikdo zgubi trezno glavo. Nekateri žal celo glavo dobesedno.

Zanimivo je, da na črni petek, ki sicer uradno ni ameriški praznik, večina zasebnih delodajalcev zaposlenim omogoči dela prost dan – za nakupovanje. Razen trgovcev seveda, ki si tisti dan manejo roke.

Datum črnega petka je vsako leto drugačen, saj je vezan na praznovanje zahvalnega dne, ki ga Američani vsakoletno praznujejo vsak četrti četrtek v novembru. Letošnji črni petek tako pade na 29. 11., naslednje leto bo 27. 11.

Sicer pa ime »črni petek« (black Friday) izvira iz Filadelfije, kjer so ga sprva uporabljali v povezavi s prometnim kaosom, ki se je godil v času zahvalnega dne. Šele kasneje je prišla razlaga, da črni petek označuje trenutek, ko trgovci pričnejo ustvarjati dobiček oziroma preidejo iz rdečih številk v črne, česar ne bi morali reči za potrošnike. Za potrošnike je pravzaprav to večkrat rdeči petek. Dan, ko se kljub norim akcijam, zgodijo na bančnem računu rdeče številke in zadolževanja.

V nekoliko prirejeni obliki se črni petek, ki naznani začetek decembrskega (prekomernega) nakupovanja, zadnja leta pojavlja tudi v Sloveniji in povsod po Evropi.

Znate krotiti svoje želje in reči »dovolj«? Foto: Pixabay

Ne le rdeče številke, tudi žrtve

Črni petek je dan, ko se mnogi potrošniki prelevijo v nakupovalne in nenasitne pošasti. Spletno nakupovanje je vsaj v fizičnem smislu dokaj varno, nakupovanje v fizičnih trgovinah pa se – vsaj gledano na ameriški konec – lahko konča tudi tragično. Streljanje v trgovini zaradi nakupovalne mrzlice, pretepi, prometne nesreče na trgovskih parkiriščih in še kaj so žal del črnega petka. Od leta 2006 žrtve in poškodovance črnega petka tudi beležijo. Med leti 2006 in 2018 je v ZDA zaradi črnega petka tragično umrlo 12 oseb, 117 je bilo poškodovanih. Realne številke so zagotovo še nekoliko višje, s tem da je »letos« še pred nami.

In kaj bomo mi? Zmajevali z glavo in govorili: »Oh, kakšni so ti Američani!«, istočasno pa po spletu pustili na straneh priljubljenih kitajskih ponudnikov celo premoženje, se morda gnetli v kakšni od trgovin, ki bo ponudila priljubljeno nočno nakupovanje? Kdaj bo dovolj? Kdaj je dovolj? Sploh nakupujemo zato, ker potrebujemo, ali samo zato, da nakupujemo? Morda nakupujemo, da pozabimo (kdo smo)?

Pri nas do sedaj še ni bilo poročanja o žrtvah črnega petka, a če bomo – tako kot v marsičem – sledili ameriškemu načinu življenja, so do tja šteti dnevi.

Kaj (za praznike) sploh potrebujemo?

Preden nas te dni pot ponese po norih nakupih, je dobro najprej ločiti seme od pleva oziroma želje od resničnih potreb. Želje, ki so večkrat posledica medijskega programiranja, nas večkrat ženejo v nakupe, ki nam pustijo »nakupovalnega mačka« in tako prazno denarnico, da njena praznina zeva še mesece po tem.

Tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) te dni osvešča glede varnega prazničnega nakupovanja in kako financirati praznične nakupe, da bo zadolževanja čim manj. Ker je čas denar, je dobro, da se racionalno glede nakupov vedemo tudi sicer, ne le v času praznikov.

Osnova pri razumnem nakupovanju naj bo načrt, ki bo zaviral morebitne prekomerne nakupovalne apetite, ki večkrat tudi neekološki ter obremenilni za okolico in svet. ZPS zato glede načrtovanja prazničnega nakupovanja med drugim priporoča naslednje:

  • Določite zgornji znesek za vse nakupe: darila, kosila, večerje, izlete, okrasitev doma …
  • Naredite seznam bližnjih in daril, ki jih želite kupiti ali izdelati.
  • Zapišite stroške za vsa darila, hrano in preostale nakupe.
  • Če seštevek zneskov preseže vaš proračun, ga poskušajte zmanjšati (kakšno darilo manj, drugo cenejše darilo, primerjava cen in izbira najugodnejšega ponudnika, nakup na spletu, darila izdelajte sami).
  • Med nakupovanjem beležite izdatke in preverjajte, ali so skladni z načrtom.
  • Izogibajte se prenagljenim nakupom.
  • Na koncu seštejte vse izdatke.

ZPS predlaga, da na koncu celotne izdatke primerjajte z načrtovanimi. Pravijo, da zna skoraj zagotovo biti porabljeni znesek nekoliko višji od načrtovanega, a bistveno nižji, kot če načrta sploh ne bi naredili.

Naj bo pravilo »manj je več« zopet v ospredju, saj pristne bližine in prisotnosti najdražjih ne more odtehtati nobeno darilo ali razkošna večerja. Čas, ki ga preživimo skupaj, naj bo čas, ko se končno vidimo v srce. Pustimo doma, v žepu ali torbici svoje prepametne telefone, ovekovečimo skupne trenutke z največjo možno prisotnostjo in hvaležnostjo.

Trgovski center mnogim predstavlja drugi dom. Foto: Pixabay

PUSTITE KOMENTAR