Zastrašujoča sporočila, odvratne slike, a željenega učinka ni. Bo poskus enotne embalaže cigaret kaj spremenil?

221
Foto: Pixabay

Avtor: Marko Vidrih

Opozorilna sporočila na embalaži cigaret in drugih tobačnih izdelkov imajo namen povečati ozaveščenost javnosti o škodljivih učinkih kajenja. Na splošno opozorila, uporabljena v različnih državah, v osnovi poudarjajo enaka sporočila.

Takšna opozorila so prisotna v tobačnem prostoru že vrsto let, z najzgodnejšimi obveznimi opozorilnimi nalepkami, uvedenimi na Islandiji leta 1969. Opozorilnim nalepkam na embalažah tobačna industrija seveda močno nasprotuje.

Okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom, ki je bila sprejeta leta 2003, zahteva takšna opozorilna sporočila na embalažah zaradi spodbujanja ozaveščenosti o škodljivosti kajenja.

V skladu z zakonom iz leta 2014 morajo vsi tobačni izdelki, ki se prodajajo v Evropski uniji (EU), opozoriti na škodljive posledice kajenja, tako da so embalaže opremljene z besedilom in fotografijo.

Od kod prihajajo slike na embalažah cigaret?

Zdravstvena opozorila na embalažah cigaret v EU izhajajo iz knjižnice slik Evropske komisije. Vse fotografije so javno dostopne in enake za vse znamke cigaret.

Foto: Pixabay

Direktiva Evropske komisije iz leta 2014 in dopolnitvijo v letu 2015 navaja, da morajo vsaka enotna embalaža in zunanja embalaža tobačnih izdelkov »vsebovati kombinirana opozorila o zdravju«, vključno z besedilom in ustrezno grafiko, ki zajema vsaj 65 odstotkov embalaže sprednje in zadnje strani zavojčkov cigaret ter tobaka za zvijanje. Opozorila, ki opisujejo družbene in zdravstvene posledice kajenja, so namenjena odvračanju ljudi od kajenja oziroma k spodbujanju ljudi, naj kajenje opustijo. Opozorila so razdeljena v tri sklope, ki bodo rotirali vsako leto, s čimer naj bi se zagotovil čim dlje trajajoč učinek teh opozoril. Zasnova opozoril na zavojčkih cigaret in tobaka za zvijanje je določena v Izvedbenem sklepu Komisije.

Slike so dobljene od »zunanjih izvajalcev«. EU je za projekt namenila proračun 600.000 EUR in so fotografirali 8.000 ljudi v 10 različnih državah EU.

Komisija v informativnem listu o direktivi navaja, da se zaveda identitete vseh oseb na slikah, vendar je od posameznikov prejela trditve, ki navajajo, da so upodobljene osebe podale soglasje.

»Vsi posamezniki, ki so prikazani na fotografijah, so bili obveščeni, da bodo te uporabljene kot del knjižnice slik EU in so v ta namen podpisali soglasja,« na tem mestu navaja informativni list Komisije.

Kdaj se je v Sloveniji pojavilo opozarjanje na embalažah?

Prva besedilna zdravstvena opozorila na embalaži tobačnih izdelkov so bila obvezna že leta 1996 v skladu z 9. členom Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (UL RS, št. 57/96).

Zdravstvena opozorila so bila na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (UL RS, št. 119/02) posodobljena leta 2002 v skladu z Direktivo 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov.

Najnovejša zdravstvena opozorila na embalaži, ki vključujejo tudi slikovna opozorila, so bila uvedena leta 2017 na podlagi Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (Uradni list RS, št. 9/17 in 29/17) v skladu z Direktivo 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES (UL L št. 127 z dne 29. 4. 2014, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Direktiva).

Pod drugo točko zakona; Označevanje in embalaža je v 13. členu (zdravstvena opozorila) zapisano, da morajo biti na vsakem zavojčku tobačnega izdelka in zunanji embalaži navedena zdravstvena opozorila v slovenskem jeziku. Zdravstvena opozorila morajo pokrivati celotno površino zavojčka ali zunanje embalaže, ki jim je namenjena in ne smejo vsebovati nobenih pripomb, razlag ali sklicevanj.

Zdravstvena opozorila na zavojčku in zunanji embalaži ob dajanju tobačnega izdelka na trg morajo biti natisnjena tako, da jih ni mogoče odstraniti ali izbrisati, so popolnoma vidna ter niso v celoti ali delno prekrita ali prekinjena z davčnimi žigi, oznakami cene, varnostnimi elementi, ovoji, embalažami, škatlicami ali drugimi predmeti. Zdravstvena opozorila morajo po odpiranju zavojčkov ostati nepoškodovana, razen pri zavojčkih s pokrovčki, pri katerih se pri odpiranju zdravstvena opozorila lahko prelomijo, vendar le tako, da se zagotovi grafična celovitost in vidnost besedila, fotografij in podatkov o opuščanju kajenja.

Kdo je prvotno predlagal grafična opozorila?

Grafična oz. sestavljena zdravstvena opozorila, ki poleg besedilnih opozoril vsebujejo tudi slike so bila uvedena po celotni EU v skladu z Direktivo. Besedilna opozorila in pripadajoče slike so torej enaka po celotni EU. Kdo konkretno jih je predlagal, ni jasno, izvemo le, da je predlog prišel iz evropskega parlamenta.

Foto: Pixabay
Kakšne so statistike kadilcev v Sloveniji?

Z novim zakonom ZOUTPI iz leta 2017 smo se v Sloveniji na tem področju pridružili najnaprednejšim državam v svetu, menijo na Nacionalnem Inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Raziskave, ki jih je NIJZ izvedel pred in po uvedbi novega zakona v letu 2018, v ključni ciljni skupini zakona – pri mladostnikih – kažejo na pomembno zmanjšanje razširjenosti kajenja. »Največje spremembe beležimo v preprečevanju začetka kajenja med mladostniki. Delež tistih, ki so v življenju kadarkoli kadili, se je znižal tako med 13-letniki, 15-letniki in tudi 17-letniki,« navaja Helena Koprivnikar z NIJZ in dodaja, da delež kadilcev med odraslimi prebivalci ostaja nespremenjen.

V posameznih starostnih skupinah pa je prišlo do pomembnih sprememb – pomembno se je znižal delež kadilcev v najmlajši starostni skupini, to je med mladimi odraslimi.

»Za to, da bodo ukrepi novega zakona lahko pokazali svoje največje učinke, pa bo potrebno počakati na uveljavitev vseh ukrepov novega zakona, zagotoviti njihovo dosledno izvajanje ter glede na njihovo dolgoročno naravnanost počakati, da se učinek ukrepov v celoti pokaže. Želimo pa opozoriti, da raziskave tudi kažejo, da so kljub prepovedim v zakonodaji znatni deleži tako mladostnikov kot odraslih še vedno izpostavljeni oglaševanju, razstavljanju in promociji tobačnih izdelkov. To nakazuje na kršitve ukrepov zakonodaje, kar lahko zmanjšuje učinke novih ukrepov,« je povedala Helena Koprivnikar z NIJZ.

Ključni statistični poudarki

Raziskava »Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC)«.

Med 2014 in 2018 se je delež mladostnikov, ki so kadarkoli v življenju kadili tobak, med 13-letniki znižal s 14,2  odstotkov na 10,4  odstotkov, med 15-letniki pa s 40  odstotkov na 28,6  odstotkov.

Med 2014 in 2018 se je med 15-letniki znižal tudi delež tedenskih in dnevnih kadilcev, delež 15-letnikov, ki kadijo vsaj enkrat na teden ali pogosteje, se je znižal z 13,1  odstotkov v 2014 na 8,8  odstotkov v 2018, delež dnevnih kadilcev pa je z 8,6  odstotkov v 2014 na 5,4  odstotkov v 2018.

Raziskava »Vrednotenje učinkov novega zakona na področju nadzora nad tobakom med srednješolci«.

Med leti 2017 in 2018 se je med 17-letniki delež tistih, ki so kadili cigarete kadarkoli v življenju znižal s 58,7  odstotkov na 50,4  odstotkov, delež tistih, ki kadijo cigarete vsaj enkrat na teden ali pogosteje, z 21,1  odstotkov na 17,5  odstotkov, delež dnevnih kadilcev cigaret pa s 14,2  odstotkov na 11,5  odstotkov.

Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah (ATADD) – začasni podatki

Med prebivalci, starimi 15–64 let, se delež kadilcev tobaka med 2012 in 2018 ni pomembno spremenil in po začasnih podatkih za leto 2018 znaša 23,9  odstotkov, delež pa se je v tem obdobju znižal v starostni skupini 15–24 let s 25,2  odstotkov na 19,3  odstotkov v letu 2018.

Med prebivalci, starimi 15-64 let, ki kadijo cigarete vsak dan, se je zmanjšalo število povprečno pokajenih cigaret na dan s 16,3 v 2012 na 15,1 v 2018.

Vir: NIJZ

Samo ena raziskava kaže, da kadilci res posvečajo pozornost zdravstvenim opozorilom – a jih velika večina še vedno ne opusti kajenja

Študija iz leta 2015, ki je bila objavljena v reviji PLOS ONE je prva, ki je v resnici predstavila dokaze o učinkovitosti opozorilnih nalepk, ki vključujejo grafične fotografije negativnih učinkov, ki jih povzroča redno kajenje tobačnih izdelkov.

Foto: Pixabay

Raziskovalci so ugotovili, da imajo kadilci, ki so na vsaki škatlici cigaret, štiri tedne gledali grafične opozorilne nalepke, bolj negativne občutke glede kajenja v primerjavi s tistimi, ki so videli zgolj besedilna opozorila. Grafična opozorila so pokazala, da so kadilci menili, da je njihova navada nevarnejša.

»Grafične podobe so kadilce motivirale, da bolj poglobljeno razmislijo o svoji navadi in tveganjih, povezanih s kajenjem,« je povedala Ellen Peters, soavtorica študije in profesorica psihologije na ameriški univerzi Ohio.

Raziskava je prva, ki proučuje vpliv grafičnih opozorilnih nalepk na kadilce zunaj laboratorija in v razmeroma dolgem časovnem obdobju.

»Naša študija ponuja resnične dokaze, kako gledanje tovrstnih grafičnih slik sčasoma vpliva na kadilce,« je dejala Abigail Evans, glavna avtorica študije in podoktorska raziskovalka psihologije v državi Ohio.

Za raziskavo so raziskovalci uporabili grafične opozorilne nalepke, ki jih je ustvarila ameriška agencija za hrano in zdravila. Ena od nalepk je vsebovala podobo moškega, ki kadi skozi luknjo v grlu, imenovano traheostomija, ki je posledica nekaterih vrst raka, povezanih s kajenjem.

»Podobe so vsekakor vzbudile njihova čustva, ki so kadilce spodbudila k bolj skrbnemu razmišljanju o tveganjih kajenja,« je še dodala Peters.

V raziskavi je sodelovalo 244 odraslih, ki so vsak dan pokadili od 5 do 40 cigaret. Udeleženci so štiri tedne dobivali svojo priljubljeno blagovno znamko cigaret v spremenjenih embalažah. Vsi paketi so imeli enaka besedilna sporočila, na primer »Kajenje povzroča raka« ali »Kajenje ubija«. Nekateri udeleženci so prejeli pakete samo z besedilnimi opozorili. Drugi so prejeli pakete z besedilnimi opozorili in eno od devetih grafičnih, nekoliko negativnih slik, ki prikazujejo posledice kajenja. Tretja skupina je prejela preprosto besedilo in sliko ter dodatno besedilo, ki podrobno opisuje, kako vsaka cigareta pomeni tveganje.

Udeleženci so se vsak teden vračali v laboratorij, da bi dobili dodatne zavojčke cigaret in odgovarjali na ankete o njihovih izkušnjah z novo embalažo.

Rezultati so pokazali, da imajo kadilci, ki imajo opozorilne nalepke z grafičnimi podobami, bolj verjetno slabo vest, kot tisti, ki so prejeli zgolj besedilna opozorila. Prav tako so pogosteje prebrali ali natančno prebrali informacije na opozorilnih nalepkah in si bolje zapomnili, kakšne slike so na nalepkah. Kadilci, ki so imeli grafične nalepke, so opozorila videli tudi kot bolj verodostojna.

»Občutki, ki jih ustvarjajo grafične slike, so delovali kot središče pozornosti. Kadilci so bolj pozorno pogledali embalažo in se posledično zavedali tveganja kar je privedlo do večjega upoštevanja priporočil o prenehanju kajenja,« je pojasnila Peters.

Kadilci, ki so si ogledali grafične nalepke, so tudi nekoliko pogosteje trdili, da nameravajo opustiti kajenje.

»Učinek opustitve kajenja med raziskavo je bil majhen, vendar ni bil nepomemben,« je poudarila Peters.

Rezultati torej kažejo, da opozorilne nalepke z grafičnimi slikami resnično lahko delujejo pri ozaveščanju o negativnih učinkih kajenja, a le redko kdo se zaradi njih odloči prenehati kaditi.

Ali v Sloveniji beležimo zmanjšanje razširjenosti kajenja zaradi grafičnih opozoril?

V 2017 in 2018 sta bili izvedeni telefonski anketi med polnoletnimi prebivalci. Vzorčna baza je izbrana po metodi slučajnega vzorčenja iz elektronske različice telefonskega imenika (90  odstotkov mobilno omrežje, 10  odstotkov stacionarno omrežje). V anketo je bilo v posameznem letu zajetih 2020 anketirancev. Podatki so bili uteženi na spol, starost, izobrazbo in statistično regijo. Rezultatov raziskave pa ne moremo posploševati na celotno prebivalstvo, saj raziskava ni nacionalno reprezentativna. V letu 2017 je bilo v raziskavo zajetih 2020 anketirancev, od tega 49,3  odstotkov žensk, povprečna starost anketirancev je bila 48,3 let. V letu 2018 je bilo v raziskavo prav tako zajetih 2020 anketirancev, od tega 50,2  odstotkov žensk, povprečna starost anketirancev pa je bila 49,1 let.

Foto: Pixabay

Med anketiranimi polnoletnimi prebivalci Slovenije je bilo zabeležena sprememba deleža kadilcev pred začetkom veljave zakona, kar je povezano z intenzivnostjo dogajanja in informiranja v času priprave in sprejemanja zakonodaje, delež kadilcev pa se ni spremenil v prvih 12 mesecih. Podobno se je zgodilo tudi pred oziroma po sprejemu prvega tovrstnega zakona v Sloveniji, to je leta 1996. Med polnoletnimi prebivalci je bilo v prvem letu zabeleženo tudi zmanjšanje izpostavljenosti oglaševanju in razstavljanju.

»Ukrepi v novem zakonu so zastavljeni dolgoročno in prvenstveno usmerjeni v preprečevanje začetka kajenja med mladimi, zato večjih učinkov ni mogoče pričakovati v kratkoročnem obdobju,« so zaključili raziskovalci na NIJZ.

Kratkoročno bi lahko na prevalenco kajenja vplivali ukrepi, ki bi hitro povečali opuščanje kajenja (npr. znatno zvišane cene tobačnih izdelkov). Okrepljena zdravstvena opozorila potrebujejo daljši čas, da sprožijo tudi spremembe vedenja.

Na vprašanje »ali v Sloveniji beležimo upad prodaje tobačnih izdelkov zaradi grafičnih opozoril na embalažah?«, iz Tobačne Ljubljana odločno odgovarjajo z ne! – trend upadanja prodaje je konstanten že nekaj let in se po uvedbi sestavljenih zdravstvenih opozoril ni povečal.

Ima po raziskavah enotna embalaža ugodne učinke in kdaj bo v Sloveniji nastopil zakon o uporabi le teh?

Enotna embalaža je bila že sprejeta v okviru Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (Uradni list RS, št. 9/17 in 29/17) in podrobneje predpisana v Pravilniku o enotni embalaži, ki je bil v Uradnem listu objavljen 5. 4. 2019.  

S 1. januarjem 2020 se bodo na slovenskem trgu lahko prodajale samo cigarete in tobak za zvijanje, katerih embalaža bo skladna z navedenimi določbami zakona in pravilnika.

To pomeni, da bo morala imeti embalaža cigaret in tobaka za zvijanje poleg slikovnih in besedilnih zdravstvenih opozoril, tudi predpisano barvo škatlice in obliko zapisa blagovne znamke oziroma vrste cigaret ali tobaka za zvijanje. Določen je tudi videz vsake posamezne cigarete.

»Z uvedbo enotne embalaže želimo zmanjšati privlačnost tobačnih izdelkov, predvsem med otroci in mladostniki, izboljšati učinkovitost zdravstvenih opozoril na embalaži ter omejiti možnosti za zavajanje potrošnikov z uporabo različnih oznak, barv in materialov pri izdelavi embalaže tobačnih izdelkov,« so nam sporočili iz Ministrstva za zdravje.

Embalaža je namreč, zaradi vse večjih omejitev oglaševanja tobačnih izdelkov, postala pomemben del marketinške strategije tobačne industrije in predstavlja komunikacijo med proizvajalcem ter potrošnikom. Za razliko od embalaže drugih izdelkov, pri katerih embalažo potrošnik odvrže, potem ko jo odpre, škatlico cigaret kadilec dolgo nosi s seboj in jo uporabi večkrat dnevno. Embalaža je vidna ob vsaki uporabi, ne le kadilcu, na ogled je tudi tistim, ki jih želimo pred vplivom tržnega komuniciranja še posebej zaščititi, to je otrokom in mladim.

Enotno embalažo je kot prva leta 2012 uvedla Avstralija. V EU so uvedbo tega ukrepa že uveljavile Irska, Velika Britanija, Madžarska in Francija, širše pa tudi Norveška, Turčija in Nova Zelandija.

Cilji uvedbe tega ukrepa so:

 – zmanjševanje začetkov kajenja in pomoč oz. spodbuda tistim, ki so se odločili prenehati s kajenjem,

 – z zmanjšanjem števila kadilcev tudi zmanjšanje izpostavljenosti prebivalstva tobačnemu dimu iz okolja,

 – zmanjšati privlačnost videza embalaže tobačnih izdelkov,

 – povečati učinkovitost sestavljenih zdravstvenih opozoril na embalaži,

 – zmanjšati možnosti zavajanja potrošnikov o škodljivosti teh izdelkov s pomočjo oblikovnih elementov embalaže.

Sistematičen pregled raziskav, ki ocenjujejo odnos do kajenja, začetka kajenja in namena prenehanja kaditi, v primeru kadar so ljudje izpostavljeni enotni embalaži in v primeru, ko niso pokaže, pozitivne učinke enotne embalaže. Analizirani podatki 9 različnih izbranih raziskav so pokazali, da izpostavljenost enotni embalaži poveča namen po prenehanju kajenja in poveča negativen odnos do kajenja ali začetka kajenja. Zaključki pregleda raziskav kažejo, da je enotna embalaža učinkovit ukrep politike nadzora nad tobakom (How effective is the plain packaging of tobacco policy on rates of intention to quit smoking and changing attitudes to smoking?; Nick Lilic, Matthew Stretton and Minesh Prakash Department of Otolaryngology Head and Neck Surgery, Auckland City Hospital, Auckland, New Zealand Department of Surgery, The University of Auckland, Auckland, New Zealand and Department of General Surgery, Palmerston North Hospital, Palmerston North, New Zealand.

Francija je 1. 1. 2017 uvedla enotno embalažo in velika slikovna zdravstvena opozorila. V nacionalno reprezentativni telefonski javnomnenjski raziskavi, ki so jo v Franciji izvedli med 12-17 letniki eno leto pred uvedbo ukrepa in eno leto po uvedbi ukrepa, je bilo ugotovljeno, da so mladostniki po uvedbi ukrepa bolj pogosto poročali, da jih je strah posledic kajenja, da je kajenje škodljivo, da njihovi prijatelji in družina manj pogosto sprejemajo kajenje.

Začetek kajenja med mladostniki je po uvedbi ukrepa značilno upadel, opazili so tudi zmanjšanje kajenja med kadilci. Zmanjšala se je tudi navezanost kadilcev na tobačno znamko (Plain tobacco packaging, increased graphic health warnings and adolescents’ perceptions and initiationof smoking:DePICT, a French nationwide study, Fabienne El-Khoury Lesueur,1 Camille Bolze,1 Ramchandar Gomajee,1 Vicki White,2 Maria Melchior,1 the DePICT study group).

Največ podatkov o učinkih tega ukrepa je na voljo iz Avstralije, saj je ukrep tam uveljavljen najdlje. Avstralsko ministrstvo za zdravje je izdalo poročilo o učinkih uvedbe enotne embalaže, v katerem ugotavlja, da je ukrep prinesel načrtovane rezultate na področju izboljševanja javnega zdravja in bo imel na dolgi rok še izrazitejše pozitivne učinke.

V poročilu je ugotovljeno, da se je v opazovanem obdobju 34 mesecev pred in po uvedbi tega ukrepa, razširjenost  kajenja, med prebivalci, starejšimi od 14 let, zmanjšala za 2.2 odstotka (iz 19.4 na 17.2 odstotka). Na podlagi izračunov je bilo ugotovljeno, da se lahko eno četrtino tega učinka pripiše uvedbi enotne embalaže. Avstralija je namreč ob enotni embalaži uvedla tudi druge ukrepe za nadzor nad tobakom kot so večja slikovna opozorila in zviševanje obdavčitve tobačnih izdelkov. Raziskave so pokazale upad odstotka polnoletnih Avstralcev, ki kadijo iz 22.4 odstotka v letu 2001, na 14.5 odstotkov v letu 2015. Število prebivalcev, ki kadijo dnevno, se je v letih 2011-2015 znižalo iz 2.8 milijona na 2.6 milijona v letu 2015.

Foto: Pixabay

Poročilo ugotavlja tudi:

 – kadilci, ki kadijo izdelke iz enotne embalaže so mnenja, da so njihove cigarete slabše kvalitete, ob kajenju občutijo manj zadovoljstva in pogosteje razmišljajo o opustitvi kajenja,

 – izdelki v enotni embalaži so za uporabnika manj privlačni, manj moderni, izbira znamke ni več tako pomembna,

 – večji odstotek mladostnikov je izrazilo dvom o tem, ali so določene znamke boljšega okusa in jih je lažje kaditi,

 – v prvem letu po uvedbi ukrepa je več kadilcev opazilo zdravstvena opozorila na embalaži, kar je povečalo njihovo motivacijo za opustitev kajenja, povečalo se je število poskusov opustitve kajenja med vprašanimi,

 – povečano število kadilcev je izrazilo prepričanje, da so vse znamke cigaret enako škodljive,

 – industrija je registrirala veliko novih vrst cigaret in na ta način z navedbo imena vrste želela vplivati na predstave o škodljivosti izdelka,

 – zmanjšalo se je število zavojčkov, ki so jih kadilci med kajenje pustili na očeh javnosti, določen odstotek kadilcev je zavestno skril zavojček med kajenjem,

 – poročilo ugotavlja, da je v opazovanem obdobju 108.228 Avstralcev opustilo redno kajenje, predvsem kot posledico uvedbe enotne embalaže,

 – učinek ukrepa se bo po pričakovanjih avstralske vlade skozi čas še povečeval. Prodaja tobačnih izdelkov po uvedbi enotne embalaže:

 – prodaja je upadla, upad je posledica uvedbe enotne embalaže in višanja trošarine na tobačne izdelke.

A se z navedenim ne strinjajo vsi. »Ukrep enotne embalaže je vsekakor neprimeren – država nam je vzela intelektualno lastnino, ob tem da države, kjer je enotna embalaža že uvedena, ne beležijo večjega upada števila kadilcev (takega torej, ki bi odstopal od že omenjenega večletnega trenda),« za Slovenec.org pojasnjujejo iz Tobačne Ljubljana.

Poudarjajo tudi, daprodaja cigaret v Sloveniji vsako leto rahlo pada, v skladu s trendom zmanjševanja števila kadilcev in ne zaradi različnih opozorilnih ukrepov.

PUSTITE KOMENTAR