Naprej na vsebino

Izobraževalni sistem mladih ne napotuje uspešno na trg dela

Ljubljana, 17. november 2016 – Izobraževalni sistem mladih ne napotuje uspešno na trg dela je eden izmed glavnih zaključkov okrogle mize Naj bo izobraževanje za mlade naložba v prihodnost, ne breme, ki jo je v sklopu Koroščevih večerov sinoči v Kranju organiziral Inštitut dr. Antona Korošca (INAK).

15037089_1766022246993122_4176890634561298493_nDirektor INAK Primož Jelševar je v uvodnem nagovoru izpostavil, da se Inštitut aktivno ukvarja z vprašanjem mladih in izobraževanja: »Medtem, ko Slovenija ni ravno najboljša po kakovosti študija, je vseeno dobro, da imamo v Sloveniji vsaj možnost izobraževanja. Za vprašati pa se je, kje je zatajil sistem, da mladi, ki diplomirajo, svojega znanja ne morejo na trgu dela izkoristiti, in tudi, kako jih prekvalificirati in jim dati tista znanja, ki bodo izboljšala njihove možnosti za zaposlitev. Zato smo danes tu.«

Predsednik Sveta INAK dr. Andrej Umek se je vprašal, kaj želimo z izobraževanjem sploh doseči. Prepričan je, da mora izobraževanje služiti gospodarstvu: »Naš izobraževalni sistem tarejo velike anomalije. Nezaposljivi mladi, ki so uspešno končali izobraževanje, ostajajo nezaposljivi. To je za družbo nesprejemljivo. Ruši medgeneracijsko solidarnost in to načenja slovensko družbo. Naš izobraževalni sistem ni prilagojen ne sedanjemu ne prihodnjemu trgu dela. Imamo velika odstopanja med potrebami trga dela in izobraževalnim sistemom. To povzroča nezaposljivost diplomantov. Reforma izobraževalnega sistema za potrebe trga dela je nujna, če hočemo dolgoročno iti iz gospodarske krize, v katero smo izpadli«.

15036384_1766022776993069_188641142096013588_nPredsednik Študentske organizacije Slovenije Klemen Balanč je predstavil mnenje mlade generacije glede izobraževalnega sistema: »Opažamo, da pri odločevalcih prihaja do situacij, ko se delajo kozmetični popravki, ni pa posluha za resne reforme. Pri izobraževanju moramo govoriti o vzgojno-izobraževalnem sistemu, saj je šola tudi vzgoja.« Bil pa je tudi kritičen do miselnosti pri ljudeh: »Nismo naredili preskoka v miselnosti, mlade se pripravlja na življenje, ki ne obstaja več v smislu »pojdi se šolati pa te čaka služba«. Danes je bolonjska diploma primerljiva s tem, kar je bila včasih matura v srednjih šolah. Mladi iščejo inovativnost, radi bi prispevali, ne pa samo iskali redne zaposlitve. V tem sistemu je nerealno pričakovati, da bo nekdo, ki je diplomiral, prišel naslednji dan na delovno mesto in bo vse obvladal. Velika težava na fakultetah pa je tudi infrastruktura, saj ni moderna (recimo laboratoriji so zastareli itd.).«

15094262_1766022233659790_8563067296943716263_nPodpredsednik Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Franci Novak se je dotaknil vajeništva, kot so ga imeli včasih: »Včasih je šel vajenec za pol leta v šolo ter za pol leta v delavnico, tako pa se je oseba naučila tako praktičnih znanj kot teorije.« Poudaril je, da morajo ljudi na trgu dela po večini izobraževati delodajalci sami: »Kader moramo izobraževati sami, saj se zdaj dogaja, da iščemo kadre, a jih ne dobimo. Podpiramo uvedbo vajeništva na primeren način. Smatramo, da je gospodarstvo pravi naslov, da poda impulz na področje izobraževanja. Za državo želim, da imamo kader, da bomo preživeli, spravili otroke do kruha.«

15136016_1766022276993119_1122077776662402161_nRavnatelj Gimnazije Kranj mag. Franc Rozman, ki uspešno vodi gimnazijo že 21 let, vidi veliko težavo šolstva tudi v tem, da se ministri prehitro menjajo in ne morajo dokončati zastavljenih ciljev. Že pred leti je za srednješolsko raven predlagal definicijo, in sicer je »gimnazija šola, ki usposablja dijake za razvoj tehnologij, srednje šole pa za uporabo tehnologij«. O maturi in vpisu učencev iz osnove šole na srednje je mag. Rozman dejal: »Kakovost osnovne šole ni, da pošlje 40 % otrok na gimnazijo, temveč da jih pošlje recimo 25 % pa so vsi uspešni«.

15032306_1766022803659733_4906126995760423668_nEvropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki se je iz Bruslja javil prek Skypa, je predstavil zaključke konference Zavezništvo za mlade, ki je v Bruslju potekala dan prej: »Govorili smo o tem, kako povezati gospodarstvo in izobraževanje, da bi se vsi zavedali odgovornosti za kadre. Ključni poudarek je bil promoviranje skozi uspešne zgodbe, dobre prakse«. Na to temo pa bodo naslednji mesec organizirali v Krškem konferenco, na kateri se bodo med drugim pogovarjali še o predlogu vajeništva, ki je v proceduri. »Letos sem bil v Ameriki v Silikonski dolini, kjer smo dobili lekcijo, da je odmik od šolskih procesov in procesov raziskav v Evropi velik in da bi se bilo treba bolj usmeriti k uporabnim znanjem. Šola in stroka se morata vključiti v ta proces,« je še dejal Bogovič.

15055808_1766022833659730_2584552454588327142_n Na okrogli mizi je bil prisoten tudi predsednik SLS mag. Marko Zidanšek, ki je poudaril, da je sistem izobraževanja v konceptu dobrega gospodarja in programa SLS: »Potrudili se bomo, da bomo znali vse, kar se pogovorimo, udejanjiti oz. prepričati tiste, ki odločajo o tem.«

 

15036435_1766022340326446_4796519790647932855_nPrimož Jelševar je za konec povzel ključne točke okrogle mize: »Strinjamo se, da so potrebne bistvene spremembe znotraj izobraževanja. Izobraževalni sistem ne napotuje mladih v svet. Dober gospodar ne more iti v trgovino in kupiti tistega, česar ne potrebuje – zelo podobno si tudi država ne more privoščiti izobraževati ljudi, ki jih ne potrebuje. Nekateri programi izobražujejo bistveno več mladih, kot jih potrebujemo«.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice