Kadrovsko lomastenje v državnih podjetjih

Minevata dve leti, odkar je premierski položaj zasedel dr. Miro Cerar, ki se je na oblast zavihtel tudi z obljubama »zmanjševanja političnega vpliva na kadrovanje in izboljšanja korporativnega upravljanja v državnih podjetjih«. Žal pa je že nekaj časa jasno, da tudi njegova vlada noče ali pa ne more prekiniti stalne prakse političnega in tovarišijskega kadrovanja.

V začetku letošnjega poletja je v Luki Koper izbruhnil »ljudski upor«, za katerega so bile povod napovedane menjave v vodstvu družbe. In čeprav vpogled v situacijo kaže, da so protesti dejansko rezultat boja med različnimi interesnimi skupinami, ki se napajajo iz denarja davkoplačevalcev in državnih podjetij, pa dogajanje odraža bedo trenutnega načina imenovanj nadzornih svetov in uprav slovenskih državnih podjetij.

Neposredna posledica dogajanja v Luki Koper je bil odstop Marka Jazbeca, predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki razpolaga z 12 milijardami evrov državnega premoženja. Jazbec je bil pred tem tudi član uprave NLB v letih, ko je ta pridelala veliko izgubo. Na vrhu SDH ga je začasno nasledila Lidia Glavina, zamejska »podjetnica«, ki ima pomanjkljive reference za vodenje tako velike družbe, o njej pa je v javnosti zelo malo znanega.

Slabo delovanje nadzornih svetov

Vprašamo se lahko, ali so taki posamezniki brez ustreznih izkušenj in referenc v mednarodno primerljivem okolju, pri nekaterih pa je sporno tudi njihovo ozadje, sposobni in pripravljeni zasledovati glavne cilje SDH, ki so izboljšati upravljanje z državnim premoženjem in narediti obseg državnega premoženja primerljiv z gospodarsko uspešnimi državami. Letos bi se morala stopnja donosnosti podjetij v državni lasti povišati na 6,3 %, realnost pa je praktično ničelna donosnost. V letnem poročilu o konkurenčnosti držav švicarske poslovne šole IMD je Slovenija na zadnjih mestih po učinkovitosti delovanja nadzornih svetov in uporabi sodobnih upravljavskih orodij, kar veliko pove.

Nekdanji minister in upokojeni profesor dr. Andrej Umek primerja način kadrovanja v razvitejših in uspešnejših tržnih ekonomijah ter pri nas: »Članstvo v nadzornem svetu ali upravi osebi omogoča, da sprejema odločitve po svoji presoji. Ker ima toliko večjo svobodo od ostalih zaposlenih, je tudi njegova odgovornost toliko večja. Če je krivda za poslovni neuspeh očitna, lahko lastniki zahtevajo odškodninsko odgovornost, če krivda ni tako jasna, pa je poslovni neuspeh razlog za razrešitev. Takim posameznikom odgovorni lastniki ne zaupajo več svojega premoženja v upravljanje. Pri nas tak sistem, sicer normalen za družbeno odgovorno tržno ekonomijo, žal ne deluje. Tipičen primer je imenovanje oseb, sokrivih za velikanske izgube v bančnih sistemih, na še bolj odgovorne položaje. Ti seveda naprej kadrujejo po istem principu – »bolje naši nesposobneži, kot nenaši uveljavljeni strokovnjaki«. Vzrok za to je anomalijo je v državnem lastništvu. Za vlado kot lastnika je bolj pomembna pripadnost kot sposobnost, saj to individualno nikogar nič ne stane.«

Potrebujemo izkušene in neodvisne strokovnjake

Ker imenovana vodstva večkrat zasledujejo lastne ali interese skupin, katerim imenovani pripadajo, lahko prihaja do neposredne škode za premoženje družb. Poleg tega pa so stalne menjave nadzornih svetov in uprav državnih podjetij škodljive tudi zaradi destabilizacije poslovanja, kar ima za posledico povprečno ničelno donosnost državnih podjetij. SDH je bil ustanovljen z namenom izboljšanja poslovanja in povečanja donosnosti, vendar to zaenkrat ni prekinilo kadrovanja odgovornih oseb po načelu politične in interesne primernosti. Dober primer je iz letošnje pomladi, ko je SDH v NLB imenoval tri nadzornike, ki niso izpolnjevali pogojev za pridobitev licence Evropske centralne banke o ustreznosti in primernosti. Vsi trije so odstopili, preden je ECB o tem odločila.

Izboljšanje kadrovanja se da doseči z uporabo transparentih kadrovskih postopkov, ki jih uporabljajo najuspešnejša zasebna podjetja in nekatere tuje države, predvsem pa z zavestno odločitvijo, da politika ne sme več lomastiti po državnem premoženju. »Za konkurenčnost državnih podjetij, da bi ta zagotavljala zadosten priliv v državni proračun za normalno delovanje racionaliziranega javnega sektorja, je treba postaviti mednarodno primerljivo strukturo organov nadzora in upravljanja strateških državnih podjetij. Njihovi vodstveni kadri morajo biti mednarodno konkurenčnimi, imenovani pa s pomočjo uglednih mednarodnih kadrovskih agencij s povabilom – t. i. »executive search«. Začeti bi bilo treba z nadzornim svetom in upravo SDH ter tja imenovati izkušene in neodvisne posameznike z mednarodnimi referencami s tega področja,« meni Miro Germ iz Slovenskega združenja za kakovost in odličnost.

Slabo prakso lahko prekine dober gospodar

Privabiti take posameznike, domače ali tuje v primeru pomanjkanja domačih strokovnjakov, pa bo težko zaradi tako imenovanega Lahovnikovega zakona, s katerim je politika pred leti omejila višino plač direktorjev javnih podjetij, tudi in predvsem, ko gre za nagrajevanje. Slovenija tekmuje na svetovnem trgu, kjer so plače vodstev največjih državnih podjetij lahko nekajkrat višje. A ker je bil Lahovnikov zakon sprejet prav zaradi anomalij, ki so se pojavile zaradi domačijskega kadrovanja, bi bilo pred odpravo tega zakona treba pošteno spremeniti postopke imenovanj v nadzorne svete in uprave, sicer bi bilo vodilnim še naprej omogočeno slabo delo, hkrati pa bi bili za to slabo delo deležni celo višjih prejemkov.

Gre za začaran krog, ki ga bo lahko prekinila le vlada, neodvisna od zakulisnih interesov, ki bo delala v skladu z načelom dobrega gospodarja. Vlada, ki bo dober gospodar, bo z izbiro ustreznih kadrov in uporabo sodobnih pristopov upravljanja povečala donosnost državnih podjetij, s tem se bodo povečali prilivi v proračun, posledično pa se bodo lahko znižali davki in prispevki ter trajnostno zagotovilo obstoječa in odpiralo nova delovna mesta, kar bo državljanom zagotovilo višji življenjski standard. A veliko vprašanje je, če je trenutna politična izbira v Državnem zboru RS zmožna tako ravnati.

Matjaž Žbogar