Konec julija se je izteklo dvomesečno obdobje, v katerem je bil v javni obravnavi nov predlog Družinskega zakonika. In čeprav gre za kočljivo področje, v zvezi s katerim so bili v zadnjih letih izvedeni trije uspešni referendumi, je v javnosti o predlogu le malo govora, ne oglašajo se niti najglasnejši zagovorniki otrok in družin.
Obstoječi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki celovito ureja družinsko področje, je iz leta 1976 in je že zaradi svoje starosti in družbenega sistema, v katerem je bil sprejet, potreben temeljite prenove. Zakonik, ki bi bil zelo podoben trenutnemu predlogu, bi lahko bil sprejet že leta 2011, če se takratna vladajoča politika na vsak način ne bi trudila vsiliti za Slovence nesprejemljivega izenačevanja istospolnih partnerskih zvez z raznospolnimi. To so ljudje dali jasno vedeti tudi na lanskem referendumu, je pa očitno, da se levi politični opciji pri nas očitno zdijo pomembnejše želje manjše družbene skupine istospolno usmerjenih, kot korist otrok in urejanje najbolj perečih družinskih tem, kot so visoko število ločitev in stranpoti pri vzgoji in varstvu otrok.
Ministrstvi za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za pravosodje, ki sta predlog Družinskega zakonika dali v javno obravnavo, kot glavne spremembe navajata uvajanja starševske skrbi namesto starševske pravice, večji pomen načela koristi otroka, prenos pristojnosti odločanja o nenujnih ukrepih s centrov za socialno delo na okrožna sodišča, uvajanje družinske mediacije, poenostavitve pri razvezi zakonske zveze ter uvedbo možnosti sklenitve predporočne pogodbe.
Predlog ne ureja istospolnih partnerskih zvez in prepovedi telesnega kaznovanja, ki sta bili najbolj pereči temi v starem predlogu, saj to področje urejata Zakon o partnerski zvezi in Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Prinaša pa novi zakonik nekaj pomembnih sprememb, na katere predlagatelji javnosti niso opozorili.
Spremenjena definicija družine
Spreminja se definicija družine, ki je širša kot v ZZZDR. Osnovni pogoj za družino je otrok, vendar družina ni več samo življenjska skupnost otroka z roditelji ali posvojitelji, ampak tudi druge skupnosti, v katerih živi otrok skupaj z odraslimi in imajo ti po pravu določene pravice in obveznosti do otroka. Predlagatelj jasno določa, da je družina najprimernejše okolje za razvoj otroka. Na enem od posvetov pa je bilo kar široko sprejeto mnenje, da je potrebna strokovna razprava na temo skupnega starševstva kot pravila, kar lahko namiguje na to, da za normalen razvoj otroka nista potrebna dva starša.
Zunajzakonska zveza še bolj izenačena z zakonsko
Zakonska zveza ni več definirana kot namenjena zasnovanju družine, zunajzakonska zveza pa je v predlogu simbolno umeščena takoj za definicijo zakonske zveze. Da se zunajzakonsko zvezo še bolj izenačuje z zakonsko, je jasno v določbi, da lahko otroka posvojita tudi zunajzakonska partnerja. Čeprav se zdi drugače, večina zahodnih držav zunajzakonske zveze ne izenačuje z zakonsko v taki meri, kot je to pri nas. Nasprotno, v večini primerov ima pravne posledice samo zakonska, ne pa tudi zunajzakonska zveza.
Lažje sklepanje zakonske zveze in predporočna pogodba
Način sklenitve zakonske zveze bo bolj prepuščen bodočima zakoncema, saj bo lažje skleniti zvezo izven uradnih prostorov, lahko bo sklenjena tudi brez prisotnosti prič in le z matičarjem, brez načelnika upravne enote. Prenos pooblastila za sklepanje zveze na predstavnika verskih skupnosti še vedno ni mogoč, tako da za verujoče ostaja potreba po »dvojni poroki«, pred državo in pred Bogom.
Doslej je veljala stroga zakonska ureditev skupnega premoženja zakoncev. Taka ureditev ostaja v veljavi, vendar le, če se zakonca ne sporazumeta drugače in sprejmeta pogodbo o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij – tako imenovano predporočno pogodbo, ki jo zakonca lahko sprejmeta tudi po sklenitvi zakonske zveze.
Stari starši so lahko posvojitelji, dve obliki skrbništva
Otroka bosta lahko posvojila tudi stara starša, če otrok ne bo imel več živih staršev, a so bili v javni razpravi že izraženi veliki pomisleki nad tem, predvsem zaradi dednopravnih posledic in težav pri določanju, kateri par starih staršev bo otroka posvojil. V izjemnih primerih bo otroka lahko posvojila tudi ena oseba, pri čemer ni jasno, kateri so ti izjemni primeri.
Skrbništvo je v uvodu določeno kot skrbništvo nad otrokom, torej mladoletno osebo, ne pa več tudi nad polnoletno z omejeno pravnoposlovno sposobnostjo. V nadaljevanju pa zakonik ureja tudi področje postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. V obrazložitvi predlagatelj poudarja tudi, da bo država bolje, predvsem finančno poskrbela za take osebe, ki so sedaj večinoma na plečih staršev, vendar zakonik ne daje pravne podlage za to.
CSD svetovalec, sodišče odločevalec
Centri za socialno delo (CSD), ki so doslej imeli velike pristojnosti pri odločanju v zvezi s koristmi otrok, bodo odslej odločali le v nujnih primerih, za vse ostale začasne in trajne ukrepe pa bodo pristojna okrožna (in ne okrajna) sodišča. Predlagatelj obljublja ustanovitev specializiranih družinskih oddelkov, ki bodo v nujnih primerih sposobni hitrega odločanja, vendar bo treba podlago za to zagotoviti v drugih zakonih. CSD pa bo prevzel svojo »naravno« funkcijo, to je strokovno delo.
Veliko prostora se v predlogu namenja obveznemu posvetu zakoncev ali staršev na CSD pred vsako razvezo ali odločanjem o koristi njihovih otrok. Uvaja se tudi družinska mediacija, ki bo zakoncema oziroma staršema ponujena pred vsakim sodnim odločanjem. V teoriji se to sliši dobro, v praksi pa bo to lahko pomenilo še podaljšanje časa obravnav in še manj možnosti podrobne poglobitve v vsak primer. Poleg tega je področje izvajanja svetovalne dejavnosti v Sloveniji zelo slabo urejeno, strokovnost svetovalcev in mediatorjev pa vprašljiva.
Na družinskem področju se dogajajo velike spremembe
Sistemske spremembe gredo tako v pravo smer, o nekaterih načelnih vsebinah, ki spreminjajo definicijo in pomen tradicionalnih družinskih institutov pa je v javnosti premalo govora. Javni obravnavi sedaj sledi zakonodajni postopek, Družinski zakonik pa bi lahko bil sprejet do konca leta ali v začetku naslednjega leta. Hkrati se sprejemajo pomembne spremembe, povezane z družinsko zakonodajo, kot so Zakon o partnerski zvezi, Zakon o preprečevanju nasilja v družini in posamezne določbe kazenskega zakonika. Ker gre za urejanje odnosov v osnovni celici družbe, bi se o tem moralo več govoriti.
Matjaž Žbogar
