dr. Andrej Umek: V Sloveniji 30% diplomantov nezaposljivih. Ste med njimi?

Predpogoj za gospodarski in tehnološki razvoj ter socialno koherentnost vsake družbe je, da starejše generacije, ki jih razumem kot osebe, ki so že deset in več let prisotne na trgu dela, nudijo mlajši generaciji, ki na trg dela vstopa ali je pred kratkim vstopila, možnost za zaposlitev, poklicno rast in ekonomsko osamosvojitev. Pri nas v Sloveniji žal ni tako. To dokazujeta podatka, da je pri nas v generaciji starih med 24 in 29 let, ki so šolanje zaključili, brezposelnih kar 24 % in da se ta odstotek hitro povečuje, celo najhitreje med članicami Evropske unije. Res je, da je brezposelnost mladih v nekaterih drugih članicah EU celo bistveno višja kot pri nas, v drugih pa so razmere tudi dosti boljše. Vsekakor je brezposelnost mladih v EU problem. Vzroki za to brezposelnost se od države do države bistveno razlikujejo. Ker so vzroki za slovenski problem dokaj enkratni, bom svojo pozornost posvetil samo njemu in mi bodo primerjave z drugimi državami služile samo kot ilustracija.

Problemi so pri nas tipično slovenski, ker v spregledanih podatkih močno odstopamo od drugih držav EU. Naj navedem samo dva. Pri nas se v terciarno izobraževanje vpisuje približno 70 % generacije. To je največji delež med vsemi članicami EU. Priporočilo Evropske komisije je, da naj znaša vpis na terciarno izobraževanje približno 30 % generacije. Normalno je, da pričakovanega deleža diplomantov, ki je posledica 70-odstotnega vpisa, ne more zaposliti nobena, še tako tehnološko napredna, družba. Drugi pomemben podatek je, da je pri nas razmerje med diplomanti družboslovja in tehnike 2,68. Za primerjavo, v Avstriji je ta številka 1,16, v Nemčiji pa 0,98. Nobena na tržnem gospodarstvu sloneča družba ne more zaposliti takšnega števila družboslovcev, še najmanj, če ji primanjkuje tehnikov. Delež slednjih v generaciji je pri nas manjši kot v že omenjenih državah.

Problem nezaposlenosti mladih zaostruje še v primerjavi z drugimi evropskimi državami izredno velik osip študirajočih, ki daje osebe brez vsake zaposljive izobrazbe in z izredno majhno zaposlitveno možnostjo. Ta v slovenski  javnosti malo znana in zato ne dovolj upoštevana dejstva jasno kažejo, da je razlog za visoko in hitro naraščajočo brezposelnost mladih predvsem v strukturni neusklajenosti med pridobljeno izobrazbo in trgom dela. Po grobi oceni imamo torej v vsaki generaciji tudi do 30 % nezaposljivih ali težko zaposljivih oseb.

Rešitev te pereče družbene problematike vidim predvsem v uskladitvi vpisa v izobraževalne programe z realno pričakovanim trgom dela. Do tega cilja nas vodijo trije ukrepi:

• Korektno, verodostojno in dovolj zgodnje informiranje mladih in njihovih staršev o stanju na trgu dela.
• Administrativna omejitev vpisa na vseh študijskih programih, katerih diplomanti nimajo ustrezne zaposljivosti.
• Oblikovanje programov prekvalifikacije in dokvalifikacije, ki bi vodili do izobrazbe, ki je na trgu dela iskana.

Za zaključek naj poudarim, da smo v Sloveniji zaradi neusklajenosti diplomantov naših šol z zahtevami trga dela zašli v resno krizo človeških virov, ki resno ogroža naš ekonomski razvoj in socialno stabilnost. Od tega, kako in kdaj bomo pristopili k reševanju tega problema, je v veliki meri odvisen izhod iz krize in naša prihodnost.

prof. dr. Andrej Umek