Ko človekove pravice postanejo dejanje

Republika Slovenija je ozemlje, ki varuje enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki. Vsaj tako pravi 5., 14. – 65. člen Ustave Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 33/91 – I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04). Pa je temu res tako?

Slovenija je ratificirala Evropsko konvencijo o človekovih pravicah leta 1994. Od takrat do danes je Evropsko sodišče za človekove pravice izdalo 367 odločb, kjer so bile ugotovljene kršitve človekovih pravice v Sloveniji (pravica do svobode in varnosti, pravica do poštenega sojenja, pravica do učinkovitega pravnega sredstva, zardi nevzdržnih razmer v zaporu, zaradi kršenja pravice do spoštovanja zasebnega/družinskega življenja, zaradi kršenje pravice do svobode govora…). V letošnjem letu je bilo na Evropsko sodišče naslovljenih kar 1656 tožb.

Po podatkih sodeč se državljanom Slovenije kršene pravice. Vendar je potrebno tu opozoriti na dejstvo, da je stanje veliko bolj alarmantno, a žal nimajo vsi niti znanja, niti denarja, da bi lahko sodno dokazali svoj prav in lahko le upajo, da bodo nekoč uslišani.

Lapsus brezplačne pravne pomoči

Slovenija je med drugim tudi pravna država in z uveljavitvijo brezplačne pravne pomoči bi lahko sklepali, da je do ustreznega pravnega sredstva tako upravičen vsakdo. A temu ni tako, saj v skladu z 11. členom Zakona o brezplačni pomoči le ta krije tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Preprosto povedano brezplačna pravna pomoč ne krije stroškov prvega obiska pri odvetniku, višina le tega lahko znaša med 50 € pa tudi do 300 € in več. Torej si posameznik, ki je že tako in tako v stiski, tega ne more privoščiti. Hkrati je ogromno posameznikov, ki presegajo cenzus za brezplačno pravno pomoč za nekaj evrov.

Vsaj enkrat letno odvetniki naredijo korak bliže ljudem in jim ponudijo brezplačno prvo svetovanje, prav tako se najdejo redki posamezniki, ki prvi posvet ne zaračunajo.

Nuša Maček odvetnica s socialnim čutom

V Celju že od decembra 2014, vsako prvo soboto v mesecu, med 10 in 14 uro, nudi odvetnica Nuša Maček s skupino študentov prava brezplačne posvete ljudem, ki si drugače tega ne bi mogli privoščiti.

Nuša Maček v Celju in Sloveniji slovi kot odlična odvetnica za ločitev, ki se za stranke zavzame, a v ospredje postavlja otroke in njihovo korist. Svojim strankam je psihologinja, svetovalka, motivator, pravnica… To pa ni edino področje v katerem je odlična. Ima čut za sočloveka, zato se zavzame za vse žrtve, prevarane, oškodovane…je ena tistih, ki brez velikega pomisleka prevzame vsak primer, kjer se kršijo človekove pravice, ne glede na spol, starost, raso, socialni stan…

Projekt »Od ljudi za ljudi«

V sodelovanju s Slovensko ljudsko stranko je začela projekt »Od ljudi za ljudi«. Danes, na Svetovni dan človekovih pravic, je med 10 in 14 uro, v svoji pisarni na Prešernovi 27 v Celju, s svojimi sodelavci, bila na voljo ljudem in jim nudila brezplačno pravno svetovanje, ne glede na področje in jih po potrebi usmerila na ustrezno institucijo. Ljudem bo na voljo še naslednjo soboto, 17. 12. 2016. V prihodnjem letu bo v sklopu projekta še vedno vsako prvo soboto s sodelavci na voljo ljudem, a hkrati se bo projekt širil po celotni Sloveniji.

Človekove pravice so tisto področje, ki ne bi smele biti kršene, vsaj v 21. stoletju ne. A se zdi, da je takšna želja, prej ena izmed želja Božičku, ne pa nekaj, kar bi moralo biti samoumevno. Vse več je ljudi, ki iščejo pomoč, a prevečkrat naletijo na osebe, ki v njihovi stiski vidijo le poslovno priložnost in je vsak iskren projekt, ki odpira vrata vsakomur, da je slišan in se mu s tem omogoči prvi korak k dostojanstvenemu življenju, upanje, da bodo nekoč nekdaj besede Slovenske ustave, da živimo v državi, ki zagotavlja enake človekove pravice in temeljne svoboščine, postale resničnost.

Alenka Gabrovec