Odpokličimo župane, da skrijemo slabo delo poslancev
Državni zbor je izglasoval možnost odpoklica župana. Sprememba Zakona o lokalni samoupravi, ki med drugim predvideva inštitut odpoklica župana med mandatom, bi lahko resno zamajala stabilnost delovanja občin in posledično same države. Odpoklic županje oz. župana ob vsakem nestrinjanju, bi po mnenju številnih nasprotnikov zakona lahko vodilo v politične zlorabe, v ozadju pa naj bi bil »dobro« načrtovan prvi korak k ukinitvi občin.
Večkrat se je že pokazalo da državni zbor v tej sestavi sprejema odločitve, ki niso ravno logične, še manj premišljene, razumne in v korist državljanov Republike Slovenije. Zdi se, da je politiki zmanjkalo idej za ukrepe, ki bi se direktno vezale na državljane in so posegli še v področja, ki delujejo splošno.
Občina je toliko uspešna kolikor je župan dober gospodar
V Sloveniji imamo 212 občin. Občine so osebe javnega 
prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja, financirajo se iz lastnih virov. Organi občin so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Župan predstavlja in zastopa občino, v skrajnih primerih 
sprejme izredne ukrepe. Občinskemu svetu predlaga v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. Občina je uspešna le toliko, kot ima za župana osebo, ki svojo nalogo opravlja strokovno, premišljeno, demokratično, upoštevajoče korist večine občanov, išče vedno nove načine in projekte, ki doprinesejo k boljšemu življenju občanov, večji strpnosti, harmoniji in povezanosti. Župan mora biti dober gospodar svoje občine, če želi, da njegovo »podjetje« – občina posluje in bo poslovala dobro za še mnoge redove.
Župan je izvoljen na lokalnih volitvah vsake 4 leta in v tem času je pod drobnogledom občanov, svojih volivcev. Zanje mora biti na voljo vsak dan, za vse njihove predloge, pritožbe in jih v doglednem času tudi preučiti, rešiti.
Vsekakor je iluzorno misliti, da bo župan lahko ustregel vsem in se bo vedno na lokalnem območju našel kritik, ki bo bil prepričan, da župan ni dovolj dober. Kaj bo dejanski motiv nestrinjanja je težko predvidevati, a z možnostjo odpoklica županov, brez varovalk, ki bi pripomogle k temu, da ne gre zgolj za politično zlorabo, užaljenost, ali kaj drugega, so odprta vrata k centralizaciji Slovenije in destabilizaciji lokalnih območjih, ali celo k popolnem kaosu.
Odpoklic najbolj podpirajo stranke brez županov
V oči bode dejstvo, da je prvi podpisal predlog spremembe Jani Möderndorfer (SMC), član stranke, ki nima niti enega župana, čeprav je na volitvah za župana kandidiralo kar 40 kandidatov. Predlog so podprli poslanci ZL in Desus (1 župan). SD, NSi in SDS so odločni proti. Proti predlogu poziva tudi predsednik SLS mag. Marko Zidanšek, ki ima največ županov (31). Ob sprejetju je napovedal celo ustavno presojo. Iz različnih virov je slišati da bo zakon vsekakor dočakal tudi veto državnega sveta.
Poslanci kot je predlagatelj tega zakona – Jani Möderndorfer prehajajo iz stranke v stranko brez vsakih političnih posledic. Gredo pač tja kjer jim več ponudijo. To je neetično in moralno sporno. Z vsako menjavo stranke, ali izstopom iz stranke poslanci obrnejo hrbet svojim volivcem. Tega zaradi trenutnega sistema volivci ne morejo direktno pokazati, saj se poslanci volijo posredno. Kako moralno sporno je, da takšen poslanec predlaga instrument odpoklica, naj presodi vsak sam.
Skoraj ironično pa je, da sta za sprejem zakona danes glasovali tudi poslanki SMC, Vlasta Počkaj in Teja Ljubič, ki v celotnem mandatu nista premogli enega govora v parlamentu. Z glasovanjem proti paketu “Mr. Musclo” pa sta si obe poslanki v prejšnjem tednu zagotovili, da ju volivci zaradi njunega nedela iz funkcij ne morejo odpoklicati.
Predlog slabo spisan
Kritiki zakona trenutni predlog opisujejo kot šolsko delo učenca razredne stopnje. Predlog namreč nima opredeljenih kriterijev in okoliščin, kdaj lahko pride do pobude. Nikjer ni moč zaslediti razumnih razlag za časovne obdobje pri možnosti odpoklica, kar bi predlog zakonodajalca moral vsebovati. Ustavno sodišče bi takšno ureditev lahko štelo kot poseg v pasivno volilno pravico. Predlog prav tako omogoča da odstavljeni župan svojo funkcijo še naprej opravlja kot nadomestni župan.
Veliko vprašanj se pojavlja, kaj je po odstavitvi župana s sestavo občinskega sveta. Kako bo novi župan sestavil koalicijo z obstoječim občinskim svetom? Strokovnjaki so zato mnenja, da se skupaj z odpoklicem župana izvedejo tako nadomestne županske volitve, kot tudi volitve v občinski svet.
Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek poudarja, da je zakon v trenutni obliki neprimeren za sprejem in opozarja, da bi se odpoklic med mandatom moral začeti tam, kjer je stopnja zaupanja med ljudmi najmanjša – pri poslancih. SMC se po njegovem stvari loteva prelahkotno, nepremišljeno in posega v pasivno volilno pravico državljanov.
Trije odstotki volivcev ki so se udeležili volitev za župana v prvem krogu, je izredno nizek prag za pobudo. Še posebej, ker ni nobene omejitve glede tega, kdaj sploh lahko pride do pobude. Če bo zakon sprejet se bo v manjših občinah za odpoklic lahko odločilo 15 ljudi, zato v SLS nasprotujejo odpoklicu na nivoju »gostilniške« debate.
Težko bi rekli, da je vsak izmed županov s svojim delovanjem opravičuje zaupanje volivcev. Konec koncev smo v zadnjem času imeli kar nekaj afer, zadnja odmevna je bila župana Trilerja. Težko je pozabiti afera z radarji, ki je odnesla Franca Kanglerja. A neupravičeno bi bilo zaradi redkih izjem zadeve posplošiti do nivoja, kjer lahko resno ogrozimo delovanje občin. Če smo v Sloveniji kaj zgradili dobro, potem je to sistem lokalne samouprave. V mnogih občinah so prav župani gonilo uspešnih projektov, zato imajo v lastnih okoljih visoko podporo, katero preverjajo vsake 4 leta.
Če bi vlada resnično želela utrditev političnega prostora bi morala v prvi vrsti razmisliti o nesmiselnosti prepovedi hkratnega opravljanja poslanske in županske funkcije.
Powered by Contextual Related Posts
