Rezultati dela Anje Kopač Mrak

V Državnem zboru so ponovno obravnavali interpelacijo zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak. To je bila že druga letošnja interpelacija, a če je na junijski seji za interpelacijo glasovalo 43 poslancev (tudi poslanci koalicijskega DeSUSa), se ministrici danes stolček ni nevarno majal. Interpelacijo je podprlo le 20 poslancev SDS-a in NSi-ja.

V obeh primerih je interpelacija proti ministrici bila vložena zaradi njene domnevne odgovornosti za strokovne napake v razvpitem primeru odvzema velenjskih dečkov njihovim starim staršem, za katerega je Vrhovno sodišče oktobra ugotovilo, da je bil nezakonit.

Če pustimo medijsko še preveč izpostavljeno usodo dveh mladih dečkov ob strani, so mandat ministrice zaznamovali tudi drugi uspehi in (še več) neuspehov.

Anja Kopač Mrak borka za enake možnosti obeh spolov

Anja Kopač Mrak je bila od leta 2008 do 2012 v Pahorjevi vladi državna sekretarka na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije, v zadnjih dveh vladah pa kot ministrica zaseda ta resor. Kopačeva je velika borka za enake možnosti obeh spolov, zato ni čudno, da je ministrstvo v imenu dobilo še dodatek za enake možnosti.

Še v času, ko je bila državna sekretarka, minister pa Ivan Svetlik, se je na predlog ministrstva ukinilo državne pokojnine, ki so bile namenjene upokojencem brez drugih dohodkov. S tem se je prizadelo predvsem veliko število starejših žensk na podeželju, ki niso bile nikoli zaposlene, ampak so bile doma kot gospodinje. Tem sedaj pripada le nižja socialno pomoč. V istem obdobju se je sprejela tudi sporna ureditev, po kateri prejemniki dolgotrajne socialne pomoči niso smeli odtujiti svojih nepremičnin, saj naj bi se iz njih poplačala država ob njihovi smrti.

Ministrstvo je sicer pred tednom dni predstavilo predlog spremembe zakonodaje, ki to določilo ukinja.

Za sabo ima dva referenduma, a družinska zakonodaja nespremenjena

Njeno delo na ministrstvu sta zaznamovala tudi dva referenduma, na katerih so volivci zavrnili zakonodajne spremembe na področju ureditve družine. Najprej je bil leta 2012 zavrnjen Družinski zakonik, ki je celovito preurejal področje zastarelega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V lanskem letu pa je bila zavrnjena sprememba tega zakona, ki je predlagala izenačitev istospolnih parov z raznospolnimi.

Oba referenduma sta bila za ministrico in njeno politično opcijo neuspešna, posledica pa je, da družinska zakonodaja ostaja nespremenjena, čeprav je sprememb potrebna. Do tega ne bi prišlo, če se ne bi, tudi na vztrajanje sedanje ministrice Kopač Mrak, v ospredje kot prioriteto potiskalo izenačevanje pravic istospolnih parov. Že v letošnjem letu bi moral biti sprejet nov družinski zakonik, ki pravic istospolnih parov ne ureja na drugačen način, a se pri sprejemanju očitno zatika.

Zmanjšala je brezposelnost med mladimi?

Ministrica se je večkrat pohvalila z zmanjševanjem brezposelnosti, zlasti med mladimi. To je nesporno dejstvo, vprašanje pa je, koliko so k temu prispevale državne spodbude za zaposlovanje mladij dolgotrajno brezposelnih. V zvezi s tem se večkrat omenja tudi brisanje iz evidenc brezposelnih, s čimer se brezposelnost umetno znižuje. Anketno merjenje brezposelnosti tega sicer ne potrjuje.

Projekti, ki so bili sami sebi namen

Prav gotovo pa se ne more pohvaliti s tremi projekti, ki so bili pravi fiasko. To so uvedba štipendij za deficitarne poklice, uvedba vrednotnic za osebno dopolnilno delo in projekt odpisa dolgov.

Predvsem zadnji je pomenil le stroške za državo in minoren učinek na socialno ogrožene. Na začetku leta 2015 je bilo napovedano, da se pričakuje 100.000 prijav k odpisu dolgov. Ob nerealnih in neživljenjskih pogojih je bilo prijavljenih manj kot 1.000, od katerih vsi sploh niso izpolnjevali pogojev.

Tudi uvedba vrednotnic za osebno dopolnilno delo (ena stane 9 evrov mesečno, kupi pa so jo pred izvajanjem dela), je za državo pomenila minus v blagajni. S tem naj bi se preprečevalo delo na črno, delavci naj bi s tem prispevali v zdravstveno blagajno, a v teh se je znašlo dobrih 150 tisoč dodatnih evrov, medtem ko so stroški delovanja sistema vrednotnic več kot dvakrat višji.

V lanskem letu je razburil tudi razpis za štipendije za deficitarne poklice, ki je deloval po sistemu – »kdor prej pride, prej melje«. Ker je bil interes ogromen, se je prvi dan sesul elektronski sistem prijav, prosilci so pred poštami čakali po več ur. Razpis je bil ponovljen, a sistem se ni spremenil na način, da bi se predpisalo določene pogoje in merila za pridobitev štipendije. Še vedno je vse odvisno od časa prijave. Tako tisti, ki oddajo prijavo minuto ali več po razpisanem roku, do štipendije ne morejo. Štipendijo na tak način dobijo tisti, ki imajo srečo ali pa znance, ki jim lahko uredijo oddajo ob točno določeni uri.

Ministrica ima za sabo kar bogato zgodovino –  referendumi, interpelaciji, različni projekti, a pod črto uspeha bi lahko zapisala le ukinitev vrnitve socialne pomoči in varstvenega dodatka.

Matjaž Žbogar