Naprej na vsebino

Kdo upokojencem krade pokojnine?

Kdo upokojencem krade pokojnine?

Upokojenci so v Sloveniji najrevnejša družbena skupina. Po uradnih podatkih je 16 % vseh upokojencev revnih, še mnogo več jih je na robu revščine. Skoraj polovica vseh upokojencev prejema pokojnino nižjo od 600 evrov, povprečna starostna pokojnina ni veliko višja. Kako je možno, da upokojenci, ki so celo življenje delali in plačevali prispevke v pokojninsko blagajno, na koncu ne dobijo pokojnine, ki bi jim zagotavljala človeku dostojno življenje? Popularen odgovor je, da njihov denar pač nekdo krade.

Ne samo v Sloveniji, tudi v drugih razvitih državah se spopadajo z enakimi demografskimi težavami – upokojencev je vedno več, zaposlenih vedno manj.

A ni težava v tem, da bi si njihove vplačane prispevke kdo prilastil. Težava je v pokojninskem sistemu. Ta deluje tako, da se prispevki, ki so od plač zaposlenih vplačani v pokojninsko blagajno, takoj porabijo za pokojnine trenutnih upokojencev. Prispevki, vplačani pred 15 leti, so bili pred 15 leti tudi porabljeni. Pokojnine v letu 2016 pa se financirajo iz prispevkov, ki jih zaposleni vplačajo v letu 2016, poleg tega pa še iz državnega proračuna, saj vsota prispevkov ni dovolj niti za obstoječe mizerne pokojnine.

Tak sistem je zelo dobro funkcioniral, dokler je bilo zaposlenih precej več kot upokojencev. Leta 1984 so na enega upokojenca delali trije zaposleni, danes skoraj le še 1,3 zaposlenega, razmerje pa se vsako leto še znižuje.

K nižanju tega razmerja najbolj prispevata dva demografska dejavnika – višanje pričakovane življenjske dobe, zaradi česar se povečuje število upokojencev in nižanje stopnje rodnosti, zaradi česar se zmanjšuje število delovno aktivnih. Vse zadnje slovenske vlade se tega zavedajo, zato pokojninska zakonodaja pogosto spreminja. A spremembe gredo večinoma le v smer nižanja pokojnin in zviševanja upokojitvene starosti. Ta je v Sloveniji sicer še vedno najnižja v Evropski uniji, moški se pri nas povprečno upokojijo pri 60 letih (na Švedskem pri 64), ženske že pri 56 letih (na Nizozemskem pri 63).

Kje so ukrepi za rast vplačanih prispevkov?

Karel Erjavec (DeSUS) je še vsake volitve dobil na obljubah višanja pokojnin, pa vendar so te vsako leto nižje. Mnogim upokojencem se je zato močno zameril.

Z zadnjimi reformami se skuša doseči počasnejšo rast števila upokojencev in počasnejšo rast izdatkov iz pokojninske blagajne. Razen zviševanja potrebne delovne dobe za upokojitev pa ni sistemskih ukrepov, ki bi prispevali k upočasnitvi padanja ali celo rasti števila zaposlenih in višine vplačanih prispevkov. Taki ukrepi so najmanj trije – znižanje povprečne starosti, ko mladi stopijo v redno delovno razmerje, zvišanje plač v zasebnem sektorju in strožji nad vplačevanjem prispevkov.

Delovna doba ima dva konca. Če si jo predstavljamo kot premico, je na desni trenutek, ko se zaposleni upokoji, na levi pa trenutek, ko se zaposli. Zato je tudi delovno dobo mogoče podaljšati na obeh koncih. Povprečna starost iskalcev prve zaposlitve je že dlje časa alarmantna. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje, so pri njih iskalci prve zaposlitve v povprečju stari 28 let! Vsi se seveda na zavod ne prijavo, saj prvo zaposlitev najdejo prej, a vseeno je ocena, da se mladi Slovenci trenutno v povprečju prvič zaposlijo pri okrog 27 letih. To anomalijo povzročata izobraževalni sistem, ki ne spodbuja izobraževanja za zaposljive poklice in delo preko študentske napotnice, ki je za delodajalce zaradi rigidnosti zakonodaje ugodnejše od redne zaposlitve, zato mladi »vlečejo« status študenta, dokler se da. Od februarja 2015 se sicer od študentskega dela obračunajo tudi prispevki v pokojninsko blagajno, a ker gre za nižje plačana dela, so tudi prispevki temu ustrezno nizki.

Rast vplačanih prispevkov se doseže tudi z višjimi plačami, saj je višina prispevkov odvisna od višine plač. Pri tem so za državni proračun pomembne le zaposlitve v zasebnem sektorju, ki ustvarjajo dodano vrednost. Državnemu proračunu namreč nič ne pomagajo višji prispevki vplačani od višjih državnih plač, saj te plače izplačuje država, ki se financira z davki in dajatvami zasebnega sektorja. Država bi zato morala odločneje spodbujati ustvarjanje novih dobro plačanih delovnih mest v visoko donosnih gospodarskih panogah. To lahko stori bodisi z ustreznim spodbujanjem domačih zaposlovalcev v teh panogah, bodisi s privabljanjem tujih podjetij iz teh panog.

Vsakomur so znane zgodbe o obračunavanju minimalnih prispevkov, ki si jih kljub višjim realnim dohodkom privoščijo nekateri podjetniki, prav tako zgodbe o neplačevanju prispevkov delavcem. Tako ravnanje vpliva v prvi vrsti na trenutne upokojence, saj pokojninska blagajna dobi manj sredstev, kot bi lahko. En od ukrepov bi tako moral biti tudi strožji nadzor nad obračunom in plačevanjem prispevkov . Podatkov, koliko bi s tem pokojninska blagajna pridobila sicer ni, najbrž precej manj kot z zgornjima dvema ukrepoma, pa vendar bi tudi to nekaj pomenilo.

Trenutni sistem nevzdržen, potrebna bo temeljita reforma

Po uradnih podatkih je 16 % vseh upokojencev revnih, še mnogo več jih je na robu revščine. Skoraj polovica vseh upokojencev prejema pokojnino nižjo od 600 evrov.

A vse to so ukrepi, ki le blažijo trenutno stanje. Ne samo v Sloveniji, tudi v drugih razvitih državah se spopadajo z enakimi demografskimi težavami – upokojencev je vedno več, zaposlenih vedno manj. Kljub temu v večini držav vztrajajo pri pokojninskem sistemu, ki temelji na enakih načelih kot v Sloveniji, torej da se vplačani prispevki porabijo za financiranje tekočih pokojnin. Tudi reforme so podobne kot pri nas – poviševanje potrebne delovne dobe in upokojitvene starosti ter večji poudarek dodatnim pokojninskim načrtom in zasebnim pokojninskim zavarovanjem.

Vendar je vprašanje, koliko časa bo tak sistem še deloval, zato bo treba iskati nove rešitve. Drugačna oblika pokojninskega sistema je lahko naložbeni sistem, ki poenostavljeno pomeni, da zaposleni v sistem vplačuje prispevke, ti pa se zbirajo in hranijo na njegovem računu, po upokojitvi pa se izplačujejo v obliki pokojnine. S prispevki torej financira lastno in ne tujo pokojnino. Tak sistem sicer že pozna večina držav, vendar le kot prostovolen dodatek k obveznemu pokojninskemu sistemu.

Na Švedskem pa so na primer z reformo leta 1999 uvedli sistem, ki pokojnine financira iz treh virov. Preprosto povedano, prvi del predstavlja zajamčeno pokojnino, ki se financira iz davkov, drugi del pokojnine se financira iz vplačanih prispevkov trenutno zaposlenih, tretji del pa iz obveznega naložbenega sistema, torej obveznega osebnega varčevanja za starost. Vendar je za tako veliko reformo treba imeti veliko poguma in jasno vizijo.

Matjaž Žbogar

Subscribe
Notify of
guest
13 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments
Romi
Romi
4 years ago

Če mene gdo vpraša so to same laži gospod Žbogar denar je šel zavohajo Janša in podobi zato ne lažite in ne zavajat

BOJAN STRAŽAR
BOJAN STRAŽAR
4 years ago

SAMO STRIKTNO IN RIGOROZNO ZAHTEVATI OD DELODAJALCEV PLAČILO PRISPEVKOV ZAPOSLENIH IN STROGO LOČITI POKOJNINE ZA ZASLUŽNE DRŽAVLJANE OD POKOJNIN DRŽAVLJANOV ,KI SO PLAČEVALI PRISPEVKE.ZA TISTEGA KI JE DOBIL POKOJNINO BREZ ,DA BI PLAČEVAL PRISPEVKE NAJ PLAČA DRŽAVA IZ PRORAČUNA TAKO BO OSTALO VEČ SREDSTEV ZA OSTALE SMRTNIKE.NUJNO UVESTI UNIVERZALNO POKOJNINO NE GLEDE KAJ JE DELAL IN KDO JE BIL TAKRAT ,KO JE BIL V DELOVNEM RAZMERJU. VSI PRIVILIGIRANCI SO IMELI ZELO VISOKE PLAČE IN IMAJO LAHKO PRIHRANKE S KATERIMI BI LAHKO NADOKNADILI SVOJE POTREBE, V PRIMERU ČE BI VSI DOBILI POKOJNINO V VIŠINI MIN 900.€ POLEG TEGA SO PA ŠE… Read more »

dejc74
dejc74
4 years ago

Hehehehe avtor nekaj pa si le pozabil in to je zelo pomemben podatek ane….delodajalci so v času Drnovška dobili pomoč v obliki iz 15,5 odstotka vplačevanja v pokojninkso blagajno samo še nekje med 8 ali 9 odstotki…to je bila pomoč dokler gospodarstvo si ne opomore v takratnik letih ane…in pol bi naj delodajalci nazaj vplačevali enako kot so do takrat…še danes je popolnoma isto ostalo….malo izracunajte se to ane….recimo ene od resitev bi tudi bila za vse enako penzijo cca 700e…ali pa 800 saj ni vaznooo….tako kot imajo ene države…pa bi tudi to bilo ane….samo tolko o tem

Gustav
Gustav
4 years ago

Odlična analiza g. Žbogar. Nalijmo si čistega vina.

pele
pele
4 years ago

Erjavec je vse zjebal.

miha bukovac
miha bukovac
4 years ago

Goljufija de facto je! Sistem in država so ena sama goljufija delavcev!

upokojenka
upokojenka
4 years ago

kaj pa dela gospod Erjavec ki je tolki prisegal ko so bile volitve kako bo uredil pokojnine pa do danes nič laže, sedaj je začel raz,išljati, ker se spet približujejo volitve, ampak od sedaj a pa je treb vse za nazaj izračunt in izplačat razliko za katero so vsivsak po vrsti prikrajšani od najnižje pa tja do 1ooo eur.

mozi
mozi
4 years ago

kolkokrat so pa izpraznili blagajno za razne projekte

DUŠAN GEIGER
DUŠAN GEIGER
4 years ago

pokojnine krade država in delodajalci….preprosto…delodajalci…imajo delavce prijavljene na najnižji stopni…samo da jim ni treba plačevati davkov…država gnila pa to dovoli….potem jočejo da ni denarja….sej ga nemore biti če pa neplačujejo obveznosti tko kot bo morali….l.p.

lado
lado
4 years ago

v prejšnem sistemu je bilo dovolj denarja v pokojninski blagajni ….pa so naši vrli politiki praznili to blagajno za vse ker so mislili da nima…. dna potem so dajali( penzije) raznim vidnim osebam iz športa kulture in politik ki niso vplačali niti (dinarja) v blagajno in to v povprečku 1400 do 1700 evrov … potem pa vsi naši vrli podjetniki ki so po prejšnem sistemu plačevali 10 let polno, 30 let pa minimalca in imajo sedaj iz mojih 40let enkrat več pokojnine kot jaz ki mi je firma plačevala 40 let potem me pa še jazbinškov zakon obkrade….

Ivan Karner
Ivan Karner
4 years ago
Reply to  lado

Ja, odgovor je enostaven, zakaj imamo problem s pokojninami in revščino. Pomladniki, ki so izkoristili trenutek ob pravem času na pravem mestu, so spravili Slovence na kolena. Človek je najbolj pokvarjeno bitje na čudovitem in za vse, edinem vesoljskem plovilu, ki je planet Zemlja in tako je tudi v Sloveniji. Pokvarjenci, ki so si uredili večne (že 25 letne službe na račun državljanov) problema pokojnin in revščine ne bodo rešili, ker jim upokojenci in reveži niso mar. Zanima jih samo svoja ugodnost. Rešiti problem pokojnin je sila enostaven, ali pa ne. Enostaven je za naravoslovce, človekoljubne ljudi, nikakor pa ne… Read more »

Anton Rozman
Anton Rozman
4 years ago

Vrnite ljudem kolikor so vplačalki v ZPIZ in ga zaprite!! če v ZDA ta sistem deluje lahko tudi v Sloveniji???

trackback

[…] kot prejemek, ki se je ob dopolnitvi določene starosti zagotavljal zakonsko določenim osebam, ki niso dopolnile minimalne zavarovalne dobe za priznanje pravice do pokojnine, so pa izpolnjevale druge zakonsko predpisane pogoje, in sicer državno pokojnino […]

Prijava na e-novice