Skip to content

Dejavnike gospodarskega in družbenega razvoja je potrebno uravnotežiti

Zgrešeno je razmišljati da je kriza, ki nas je doletela 2008 samo gospodarska. Soočeni smo namreč tudi s krizo človeških virov, trajno politično krizo in širšo družbeno sistemsko krizo.

Družbena kriza v Republiki Sloveniji se je  začela z globalno gospodarsko krizo. V njej pa so se razkrile tudi vse slovenske anomalije: tržnemu gospodarstvu neustrezna zakonodaja, nedosledno upoštevanje principov poštene konkurence, slabo vodenje in upravljanje v gospodarstvu in drugih družbenih podsistemih ter posledično prekomerno zadolževanje in prelaganje dolgov na naslednje generacije. Zato kriza ni samo gospodarska, temveč smo soočeni tudi s krizo človeških virov, trajno politično krizo in širšo družbeno sistemsko krizo. Kriza človeških virov je najbolj razvidna iz števila in strukture brezposelnih, ko na številnih področjih ni usposobljenih ljudi, da bi zasedli prosta delovna mesta.

Instantne politične stranke, ki veliko obljubljajo, kasneje pa svojih obljub ne morejo uresničiti vzdržujejo v državi trajno politično krizo.

Trajna politična kriza se kaže kot nedokončanje mandata dveh zaporednih vlad ter nezmožnost izvedbe nujnih strukturnih reform, ki bi v državi ustvarile pogoje za nadaljnji razvoj. Strukturna kriza je razvidna iz slabega delovanja treh osnovnih družbenih podsistemov: zdravstva, pravosodja in izobraževanja, kar govorijo mednarodna poročila o konkurenčnosti in delovanje posameznih podsistemov. Vse tri pojavne oblike krize se med seboj prepletajo in zaradi ne ukrepanja poglabljajo!

NEVZDRŽNO RAZMERJE med USTVARJANIM ter PORABLJENIM je mogoče izboljševati korakoma in na obeh delih hkrati!

S sprejetjem »zlatega fiskalnega pravila«, je bil storjen šele prvi vsekakor potreben korak k konsolidaciji javnih financ v državi. V sedanjem trenutku znaša razmerje med Bruto Domači Proizvod (BDP1) in javno porabo oz. izdatki sektorja država v Sloveniji 59,5 % BDP, kar je nevzdržno in vodi v prekomerno zadolževanje in prelaganje finančnih bremen na naslednje rodove in s tem v odvisnost države od finančnih centrov (Maastrichtska zahteva skupne zadolženosti države je < 60% BDP,  Slovenija je  trenutno zadolžena 82,1% BDP).

V Nemčiji je razmerje med BDP in javno porabo 44, 3%, v Sloveniji pa rekordnih 59, 5%.

Razmerje je nujno potrebno občutno znižati v naslednjem kratkoročnem obdobju (najkasneje do naslednje globalne krize) na ciljno vrednost 44% BDP s postopnim povečevanjem BDP in hkratnim postopnim zniževanjem javne porabe. To bi moral postati glavni cilj ministrstva za finance pri pripravi uravnoteženega proračuna z razvrstitvijo računskih postavk po prioritetah glede na potrebe državljanov in gospodarstva ter njegovo optimizacijo in ne pobiranje davkov (davčne blagajne).

S tem ukrepom bi morali tudi formalno dopolniti “zlato fiskalno pravilo” ter tako ustvariti fiskalno osnovo za izboljšanje konkurenčnosti države in možnosti za rast slovenskega gospodarstva ter posledično blaginjo državljanov !

KAKO VEČ USTVARITI, DA BO MOŽNO VEČ PORABITI ZA BLAGINJO DRŽAVLJANOV ?

Dejavnike gospodarskega in družbenega razvoja je potrebno uravnotežiti

Predlogi temeljijo na primerjavi ključnih kazalnikov konkurenčnosti in ekonomske svobode Slovenije in primerljivih držav EU. Za prelom, ki ga potrebujemo, je potrebno odpraviti največja nesorazmerja. Tako je najprej potrebno dvigniti UČINKOVITOST GOSPODARSTVA. Najpomembnejši potreben ukrep je dvigniti učinkovitost in s tem mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva (po poročilu konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma je učinkovitost gospodarstva okoli 80 mesta, enako kot javnega sektorja) ter zagotoviti njegov trajnostni razvoj s prožnejšo zaposlitveno politiko (ki povečuje stopnjo zaposlenosti), z uvajanjem sodobnih orodij upravljanja, s kadrovanjem na vodilna delovna mesta po načelih strokovnosti (iskanje vodilnih mednarodno z mednarodno uveljavljenimi kadrovskimi agencijami in s povabilom – Executive Search), s privabljanjem multinacionalk (kot gospodarstva Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske, ki imajo bistveno večji porast BDPja kot Slovenija) ter z zmanjšanjem obremenitev slovenskih podjetij, primerljivih z obremenitvami njihovih najpomembnejših konkurentov. Učinkovitejše gospodarstvo bo lahko začelo nov razvojni cikel, tudi z boljšim sodelovanjem z ustanovami znanja in prezaposlitvijo

Nujna je prožnejša zaposlitvena zakonodaja, ki povečuje stopnjo zaposlenosti

strokovnjakov v gospodarstvo, povečalo bo dodano vrednost izdelkom in storitvam (Slovenija v povprečju 37.000 € na zaposlenega, Škotska pa 79,000 €) s tem dvignilo BDP, povečalo prilive v proračun in s tem omogočilo znižanje davkov in prispevkov ob večji donosnosti in ob večji zaposlenosti ter ustvarilo nova, boljša delovna mesta za blaginjo svojih državljanov.

Zaradi neuspele tranzicije največji davek plačajo ljudje

Kljub pozitivnim trendom slovenskemu gospodarstvu v svojem zelo velikem delu še ni uspelo opraviti prehoda iz državnega v družbeno odgovorno tržno gospodarstvo. Za ta podjetja je značilen prevelik delež države v lastniški strukturi, ki vodi v slabo upravljanje in posledično v prenizko donosnost, izgube in uničenje nekoč uspešnih podjetij. Zato je nujno potrebno lastninsko strukturo narediti primerljivo lastniški strukturi gospodarsko uspešnih članic EU. Potreben je strateško načrten umik države iz lastninske strukture vseh tistih podjetij, kjer se izkazuje kot slab gospodar oz. tam, kjer ne dosega mednarodno primerljive rezultate, posebno mednarodno primerljivo donosnost. Ta podjetja morajo dobiti takšne lastnike, da bodo podjetja uspešneje vodili, tesneje povezali z uspešnimi gospodarstvi v Evropi in svetu. Kot rezultat takšnega pristopa bo intenziviran prenos znanja, tehnološkega in upravljavskega ter bolj stimulativna delitev dela na skupnem evropskem trgu. Zgled strateškega partnerstva je lastniški vstop Renaulta v Revoz, kar je imelo pozitiven vpliv na celotno Dolenjsko, potrjeno s priznanji za poslovno odličnost, ki jih je prejel najprej Revoz, potem pa še njihov dobavitelj TPV, lokalna bolnišnica in upravna enota. Privatizacija s strateškimi partnerji bi istočasno pospešila izvoz slovenske tehnologije in znanja v evropski in svetovni prostor.

Bistveno je povečanje donosnosti slovenskih podjetij

Nujno je potrebno povečati donosnost državnih podjetij (trenutno ničelna, kar je manj kot obrestna mere depozitov v bankah) skladno s cilji zapisanimi v strategiji upravljanja državnih naložb (letošnji cilj je 6% donosnost) za ustrezne prilive v proračun za nemoteno delovanje javnega sektorja ob hkratni njegovi optimizaciji ter izbranim povečati vrednost za uspešno prodajo.

Nujna je USKLADITEV IZOBRAŽEVANJA in POTREB TRGA DELA. Soočeni smo z velikimi nesorazmerji v izobraževalnem sistemu, ki imajo za posledico veliko brezposelnost predvsem med mladimi, kar je nesprejemljivo. Dobršen del generacij, ki končujejo šolanje je nezaposljiv – njihova izobrazba ne ustreza zahtevam trga dela ali svojih študijev ne zaključijo (začnejo delati zaradi nižjih stroškov za delodajalce preko študentskih servisov – fiktivni študentje) ! Ob tem pa ostajajo predvsem v gospodarskih panogah, ki so kritične za zagon novega razvojnega cikla številna delovna mesta nezasedena. Za njih enostavno ni ustrezno izobraženih posameznikov, kar kaže na sistemske napake v slovenskem izobraževalnem sistemu.

V Sloveniji se 75% generacije vpisuje v terciarno izobraževanje v primerjavi z ne več kot 40% v drugih tehnološko in industrijsko najrazvitejših državah.

V Sloveniji se ~75% generacije vpisuje v terciarno izobraževanje v primerjavi z ne več kot 40% v drugih tehnološko in industrijsko najrazvitejših državah. Pri tem vpisu so preveč zastopani družboslovno-humanistični programi. Njihovo razmerje s tehniško-naravoslovnimi je 2,2-2,8 : 1. V referenčnih državah je to razmerje 1:1.

Zato je nujen osnovni ukrep na tem področju uskladitev izobraževalnega sistema s sedanjimi in pričakovanimi, bodočimi potrebami trga dela s ciljem zaposljivosti dijakov in študentov in ne profesorjev. V tem smislu je potrebno objektivnejše informiranje staršev in mladih o poklicih, ki zagotavljajo zaposlitev na eni strani in o poklicih, kjer je zaposljivost majhna ali nična ter za prilagoditev vpisa v vse stopnje izobraževalnega sistema potrebam trga dela in ponovno vpeljavo dualnega sistema izobraževanja (vključno z vajeništvom). Izobrazbena struktura mladih, ki bo prilagojena potrebam trga dela, bo pomembno prispevala k konkurenčnosti in rasti slovenskega gospodarstva, ki bo ustvarjalo nova, kvalitetna delovna mesta ter jim tako omogočila dostojno življenje. Hkrati pa je potrebno omogočiti prezaposlitev vseh tistih, ki so trajno nezaposljivi !

INŠTITUCIJE ZNANJA je nujno tesneje vpeti v GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOŠKI NAPREDEK, Bistveno za optimalno delovanje gospodarstva in družbenih podsistemov je dotok ustrezno izobraženih ljudi (prenos znanja je najbolj učinkovit direktno preko ljudi), vnos znanstvenih spoznanj in inovacij.

V Avstriji en doktorand ostane v akademski sferi, dva pa gresta v gospodarstvo.

Predpogoj za to je urejen prenos intelektualne lastnine v gospodarstvo ter učinkovita navezava na podporno okolje za podjetništvo. Ko govorimo o močnejšem sodelovanju znanstvene sfere z gospodarstvom na učinkovitem trgu znanja, govorimo tudi o novih partnerskih modelih, ki prinašajo bistveno večje dodane  vrednosti za vse sodelujoče, torej o prehodu iz popolnega nesodelovanja z gospodarstvom in v najboljšem primeru iz »outsourcing« modela do sodelovanja na področju licenciranja, patentiranja ter ustanavljanja skupnih podjetij (kapitalsko povezovanje) ali celo ustanavljanja skupnih raziskovalnih laboratorijev na področju perspektivnih tehnologij. Učinkovito delovanje trga znanja pa je pogojeno tudi z možnostjo prodaje tega »znanja« oziroma dela ali celote podjetja. Možne menjave lastništva na trgu znanja so poznane. Govorimo o treh tipičnih izhodih in sicer: (a) izhodu na borzi, kjer se preko borze zamenjajo solastniki in/ali dokapitalizira podjetje, (b) združitvah in prevzemih, kjer običajno podjetje, ki ima strateški interes prevzame drugo podjetje ali pa se podjetji združita, zadnja možnost pa je, da (c) prvotni lastniki in/ali management nazaj odkupijo prodani del podjetja.

KAKO PORABITI SKLADNO Z RAZPOLOŽLJIVIM?

Nujna je OPTIMIZACIJA in RACIONALIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA in njegova poraba glede na zmožnost gospodarstva. Ta je mogoča le z umikom države ali točneje resornih ministrstev iz danes običajnega neposrednega vodenja družbenih podsistemov (ministrica za zdravje osebno izbira direktorje zdravstvenih ustanov brez strokovne ocene s strani kadrovikov). Država ima obveznost oblikovanja formalnega okolja, v katerem ti podsistemi delujejo ter nadzora nad njihovo kakovostjo storitev in učinkovitostjo. Osnova za preobrazbo je jasna definicija poslanstva posameznih institucij, definiranje kataloga njihovih storitev in kazalnikov uspešnosti, merjenja zadovoljstva odjemalcev in zaposlenih, njihova primerjava s sorodnimi institucijami v EU ter pravica neposrednega in takojšnjega posredovanja samo takrat, ko institucije ne izpolnjujejo zadanega poslanstva v primerjavi s sorodnimi institucijami učinkovitih držav. Neposredno upravljanje in vodenje teh institucij je potrebno zaupati, sposobnim in usposobljenim direktorjem izbranih s profesionalnimi kadrovskimi postopki ali uglednim podjetjem z mednarodnimi referencami na tem področju. Potrebno bo zmanjšati razdrobljenost in nepovezanost državnih organov, zmanjšati število uradov in agencij ter združiti nekatera ministrstva in njihove skupne službe po zgledu učinkovitih Sloveniji primerljivih držav EU (glej študijo A.T.Kearney, »EU’s Public Sector Spending Problem«).

» V 21. stoletju bodo vodilne tiste države, ki bodo prve prenesle metode zagotavljanja učinkovitosti v javni sektor.« Peter Ferdinand Drucker (1909 – 2005), utemeljitelj sodobnega upravljanja, v »Izzivi za vodstva v 21. stoletju«

Pavšalno zniževanju plač in odpuščanje uničuje pripadnost zaposlenih (socialni kapital). Za povečanje kakovosti in učinkovitosti  javnega sektorja je nujna uporaba orodij za izboljšanje, kot jih uporablja razvita industrija že več desetletij in jih uporabljajo odlične organizacije javnega sektorja širom EU (zamenjati pristop »cost cutting« s »principi vitkosti«). Potrebno je ukiniti administrativno določanje plač v državnih podjetjih (tako imenovani »Lahovnikov zakon«) in jih podredili trgu delovne sile. Za enake rezultate naj bodo nagrade v podjetjih v privatni in državni lasti enake. Odgovornost nadzornih svetov družb v državni lasti je, da imenujejo take uprave, ki bodo dosegale mednarodno primerljive rezultate, s stališča lastnika primerljivo donosnost ter njihov trajnostni razvoj (če jih ne dosegajo, jih je potrebno zamenjati z boljšimi) !

S pomočjo teh ukrepov bomo zagotovili njihovo boljše in bolj ekonomično delovanje ter večjo kakovost storitev za državljane,  posledično pa tudi manjše davke.

KAKO IZ OBSTOJEČEGA DO ŽELJENEGA STANJA ?

Znaten padec Slovenije na lestvicah konkurenčnosti v zadnjem obdobju ni samo posledica ekonomske krize in nekonkurenčnega poslovnega okolja, ampak tudi posledica neustreznega in nekonkurenčnega vodenja podjetij.

Nujno je sprejetje REALNOSTI, učenje od USPEŠNIH REGIJ in DRŽAV ter iz lastnih NEUSPEHOV.  Znaten padec Slovenije na lestvicah konkurenčnosti v zadnjem obdobju ni samo posledica ekonomske krize in nekonkurenčnega poslovnega okolja, ampak tudi posledica neustreznega in nekonkurenčnega vodenja podjetij, predvsem tistih v pretežno državni lasti in družbenih podsistemov. Poročilo švicarske poslovne šole IMD o konkurenčnosti Slovenije ugotavlja, da smo na zadnjih mestih po uporabi sodobnih upravljavskih orodjih in učinkovitosti nadzornih svetov. Da je nekaj zelo narobe, kažejo tudi slabe uvrstitve  na mednarodni lestvica o ekonomski svobodi. Pri športu se s takimi mesti ne bi zadovoljili. Zaradi prevladujoče vloge države v gospodarstvu (lastnina) in družbenih podsistemih je naloga Vlade RS, da redno analizira  letna priporočila Evropske komisije in drugih mednarodnih institucij, saj kažejo objektivno razmere v Sloveniji, izbere ključne dejavnike in odpravi največja nesorazmerja in s tem vzroke slabih ocen. Ti strateškimi projekti so ključni za izhod iz krize in morali biti prednostno obravnavani v Državnem zboru.

Učili naj bi se od drugih držav in regij  po velikosti primerljivih s Slovenijo in seveda tudi od svojih dosedanjih napak. Španska pokrajina Baskija je v zadnjih desetih letih s (samo)ocenjevanjem po evropskem modelu odličnosti in prenosom dobrih upravljavskih praks preko organizacije civilne družbe Euskalit in s sofinanciranjem ministrstva za gospodarstvo povečala BDP Baskije na 135 % povprečja EU (Slovenija dosega zgolj 81 % povprečja EU). Obe sta začeli z uporabo modela istočasno, Slovenija brez finančne podpore ministrstva za gospodarstvo in brez množične uporabe. Drugi tak primer so Združeni arabski emirati, ki so se po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma na lestvici konkurenčnosti z državnimi programi osredotočenimi na kakovost in odličnost, premaknili s 37. mesta (2007-2008) na 19. mesto (2012-2013) med 148 državami, pri čemer so po raziskavi Združenih narodov, objavljeni v Svetovnem poročilu o sreči, med 156 obravnavanimi državami uvrščeni na 14 mesto. Tretji primer je  program Nove Zelandije za dvig odličnosti upravljanja podjetij “Helping the Kiwi to fly – Creating world class organisations«. Tudi zgledovati se po Finski glede ekonomske svobode nam bi koristilo.

OD BESED K DEJANJEM ob upoštevanju stroke upravljanja sprememb. 

Vsaka uspešna sprememba je odvisna od sodelovanja ljudi, zato bi veljalo tudi pri udejanjanju potrebnih strukturnih reform upoštevati priporočila te stroke zapisana v »Managing Transitions: Making the Most of Change«, Williama in Susan Bridges, drugače bo ostalo le pri besedah oz. željah.

Tudi politične stranke bodo morale začele uporabljati dognanja organizacijskih strok, saj so tudi one organizacije in tudi za njih veljajo enake osnovna pravila. Stroke trženja – potrebno bo zamenjati »ponujanje želja in ideologije« s ponujanjem »rešitev z vrednostjo za ciljne volilne skupine« na osnovi ideološkega temelja stranke (platno vrednostne ponudbe). Kadrovske stroke – od »velikega vodje«, ki bo popeljal državljane Slovenije v obljubljeno deželo, do komplementarne skupine sposobnih in usposobljenih ministrov pod taktirko dirigenta – predsednika vlade. Stroke upravljanja z dejstvi (»Management by Facts«) – Sprejemanje odločitev na podlagi dejstev in ne na podlagi občutka oz. sprejemanje političnih odločitev na osnovi strokovnih alternativ. Zato so potrebni strokovnimi odbori v strankah, kot jim ima državni zbor ter ustreznimi strankarskimi kandidati za vodje in člane odborov državnega zbora ter ministri in državni sekretarji s poznavanjem področja (v odborih evropskega parlamenta najprej govori stroka o posameznih alternativah na podlagi katerih se sprejmejo politične odločitve). Stroke upravljanja življenjskega cikla organizacije – Od »instant« političnih strank do »zrelih« političnih strank. Neprestano ustanavljanje novih političnih strank ne bo dalo boljših ponudb oz. rešitev za probleme družbe, saj se novoustanovljene stranke ukvarjajo pretežno s svojim odraščanjem in težko rešujejo hkrati še ključne probleme družbe (glej prof.dr.Ichak Adizes,  “Managing Corporate Life cycle” oz. www.adizes.com).

Potreben pogoj za uveljavitev zgornjega je manjše število političnih strank in s tem več človeških virov za izboljšanje ponudbe na političnem trgu (kot je običajno v zrelih demokracijah, tudi v evropskem parlamentu), zato se bo moral tudi v Sloveniji začeti proces združevanja okoli enake ideološke osnove (socialno-demokratska stranka, krščansko demokratska stranka, liberalna stranka, okoljevarstvena stranka). Slovenija je majhna država in za tolikšno število strank nima ustreznih človeških virov za izdelavo celovitih rešitev za nakopičene probleme za boljše življenje državljank in državljanov !

Za vsako uspešno spremembo ocenjujejo, da je potrebno minimalno 6% zavzetih v organizaciji. Pri njenem vodenju nas Edward de Bono v »Priročniku pozitivne revolucije« opozarja: »Ljudje, ki imajo oblast, svojo inteligenco uporabljajo za zaščito svoje pozicije. Gledajo samo na svoje kratkoročne interese, ki so potrebni za preživetje. Inteligentne osebe v glavnem uporabljajo svojo inteligenco za napade, kritiko in grajanje drugih oseb pod krinko »kritičnega iskanje resnice«. Vsi drugi dovolj inteligentni so nezavzeti, imajo svoje lastno življenje in verjamejo, da je njihovo občasno sodelovanje na volitvah da velik prispevek lokalnim in svetovnim zadevam«.

dr. Andrej Umek

Le internacionalizacija gospodarstva in družbe v celoti bo omogočila konkurenco na vseh področjih in s tem pospešila razvoj države na višjo raven v dobrobit povprečnega državljana. Omogočila bo prehod v družbeno odgovorno tržno gospodarstvo, prehod iz stanja, v katerem vsi mislijo, da vse vedo, v stanje, ko se spoštuje strokovnost, ko je jasna odgovornost in tudi pristojnost, ko bo zaposlitev pretežno odvisna od sposobnosti in usposobljenosti posameznika in ne od njegovih poznanstev, ko bodo politične stranke ponujale rešitve problemov z načrtom in izvedbeno ekipo in ne le svoje predsednike itd. Za vodenje te spremembe je potrebna ugledna ministrska ekipa z načrtom udejanjanja potrebnih reform in ne zgolj predvolilne obljube strank !

Miroslav Germ

Da je to mogoče in da je to prava pot, govorijo rezultati na drugih področjih, v športu, kjer je uvoz selektorjev in trenerjev ter sponzorjev doprinesel k mednarodno vrhunskim rezultatom športnikov in posledično k velikemu zadovoljstvu državljanov !

Svojo usodo moramo vzeti v lastne roke in ukrepati v skladu z nacionalnim interesom !

»Vsak naj zorje svojo brazdo in njiva bo zorana«, pravi rek.

dr. Andrej Umek in Miroslav Germ

Subscribe
Notify of
guest
3 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments
Radovan
Radovan
7 years ago

Saj vendar že leta govorimo o spremembah, ki so nujne in v dobro gospodarstvu. No pa vendar je potrebno imeti vlado, ki bo po domače imela “jajca”, ki se ne bo pustila izsiljevati in popuščati raznim interesnim skupinam. Moje mnenje je, da je osnovna težava v kulturi vladanja in morali politike. Vsem je jasno, da plovemo v veter, saj tisto, kar gospodarstvo ustvari na drugi strani zapravi vlada tako, da popušča javnemu sektorju in ministrstvom glede na interes in cilj. Osnovna težava je v tem, da se kljub temu, da govorijo, da smo iz krize tudi nadalje zadolžujemo, kot v… Read more »

Borut
Borut
7 years ago

Po drugi strani pa uvazamo z Balkana nekvalificirano delovno silo navkljub temu,da ze doma imamo cel kup nezaposljivih prislekov,ki jim drzava pomaga preziveti-njim in njihovim druzinam,ki jih “privlecejo”za sabo.In zakaj?Zato ker so ti ljudje pripravljeni delati za manj kot minimalca,tako zbijajo urne postavke fomacinom,profit ima pa seveda delodajalec,ki razliko spravi v zep.
Nasi ljudje pa masovno odhajajo v tujino,visoko solani in srednje izobrazeni,posledicno pa,da nataluteta Slovencev permanentno pada.
Po mestih se prakticno ne slisi slovenskega jezika,zato sem preprican,da je ta drzavna politika napacna.

TineZ
TineZ
7 years ago

KDO je tist, ki uvaža nek. delovno silo “z Balkana”, se je treba vprašati. Saj imamo ljudje vendar imena in priimke, mar ne? Predvsem pa, KAKO JE SPLOH MOGOČE, da si delodajalec upa izplačevati manjši znesek od minimalca? Vam povem? Upa si zato, ker je nadzor poponoma neučinkovit. Ker so si delodajalci zlobirali popolnoma luknjasto zakonodajo po njihovih zahtevah. To vse pa je mogoče zato, ker Kapital drži za jajca politike; neodvisnost ni več, kaj šele državniške drže ključnih politikov. (Ni se potrebno slabšalno izražati o prebivlcih Balkana; to so vendarle LJUDJE. Balkanskih običajev, kot specifičnega načina delovanja, pa je… Read more »

Poklici

E-Študentski servis: »Zakaj je letos še večja ponudba del kot lani?«

Pri študentskem servisu opažajo povišano povprečno urno postavko, prav tako pa je večja tudi ponudba študentskih del.

Prijava na e-novice