Ekonomski model krožnega gospodarstva kot prihodnost za kmetijstvo?

Slovenski potrošniki postajajo v zadnjem času vse bolj zahtevni. Na eni strani si želijo zdravo, bio prehrano, vendar po konkurenčnih cenah. Žal se pred kakovost in domačnost vriva težnja po na videz zdravi hrani, če tudi prihaja iz drugih držav. Slovensko kmetijstvo iz leta v leto izgublja na svoji izvirnosti, tradicionalnosti. Država pa lastno surovino prodaja v tujino in uvaža njihovo, namesto, da bi omogočila, da bi domač kmet lahko proizvedel dovolj surovin za samooskrbo Slovenije.

Nekdanji kmetijsko – okoljski minister, evropski poslanec Franc Bogovič, je na svojem prvem letošnjem evropskem pogovoru – »Priložnost prleško – pomurskega kmetijstva v krožnem gospodarstvu«, v Murski soboti, 6. 1. , predstavil ključne izzive kmetijstva v letu 2017. V ospredje je postavil izziv kmetijstva v Sloveniji in Evropi ter krožno gospodarstvo. Svoje poglede so predstavili tudi mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba), Franc Režonja, direktor KGZS Zavoda Murska Sobota, Alojz Štuhece ml., kmet s poljedelske kmetije v Bolehnečicih v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici, Rok Šiftar, inovativni mladi kmet Pomurja v 2016 iz ekološke kmetije v Polani v Občini Murska Sobota, Branko Viraga, direktor družbe Panvita Kmetijstvo, d. o. o., ter Slavko Petovar, župan Občine Veržej in specialist za razvoj podeželja KGZS Zavod Murska Sobota.

Bogovičevi 3 ključni izzivi kmetijstva:

1. Družbena sprejemljivost kmetijstva: Kmetijstvo se sooča z vedno večjimi okoljevarstvenimi zahtevami, za nekatere je  uporaba pesticidov in celo mineralnih gnojil nesprejemljiva. Klasično, ekološko in biodinamično kmetijstvo lahko sobivajo na slovenskih poljih in travnikih. Treba je komunicirati s potrošniki in jim predstaviti dobre kmetijske prakse, ki so večjemu številu ljudi premalo poznane.
2. Tehnološki napredek in boljši prenos znanja:Tudi kmetijstvo je deležno velikega tehnološkega razvoja (roboti za molžo, daljinsko vodeni traktorji, droni v poljedelstvu, tehnika za spremljanje bolezni in škodljivcev, mobilne aplikacije v trgovanju..). Slovenija mora izboljšati prenos znanja na področju kmetijstva – tako z vidika izobraževalnih sistemov, kot boljše organiziranosti svetovalne službe, zavodov ter samih kmetov in deležnikov v kmetijski panogi.
3. Oblikovanje nove skupne kmetijske politike (SKP) v EU za obdobje po letu 2020: Nova SKP mora poiskati rešitve za aktualne težave evropskega kmetijstva, kot so: upravljanje s  tveganji v kmetijstvu, ki so posledica naravnih katastrof (suše, poplave, toča,  pozebe) ali posledica velikega nihanja cen kmetijskih pridelkov; vzpostavljanje dolgoročnih in pravičnih odnosov v prehranski verigi(od kmeta, predelovalca, trgovine do potrošnika) in boljša organiziranost kmetov (učinkovite zadruge, organizacije pridelovalcev).

Mag. Ladeja Godina Košir, platforma Circular Change je razložila da se naša globalna slika spreminja, krožno gospodarstvo pa predstavlja enega najbolj perspektivnih novih ekonomskih modelov prihodnosti. V nasprotju z linearnim modelom, ki sledi načelu Vzemi/izdelaj – uporabi – zavrzi, se koncept krožnega gospodarstva nagiba k ohranjanju virov. Priložnosti so izkušnje iz slovenskih zadrug, ki delujejo na takšen simbiozen sistem. Temelj krožnega gospodarstva je povezovanje subjektov na trgu, da se ustvarijo sodelovanja, ki prinašajo vsem udeležencem. Tipičen primer krožnega gospodarstva nam ponuja narava sama.

Kmetje opozarjajo na slabo dosedanjo politiko

V Sloveniji je bilo 350 mladih prevzemnikov in jim ni težko delati, a imajo občutek, da država ne zna ali ne zmore prisluhniti njim. Rok Sedminek je opozoril, da so z vstopom v Evropsko unijo kmetje zgubili največ v tradicionalnem smislu in da od 2007 kmetijstvo nazaduje. Zgubili so največjega trgovca (Mercator), prodajo žita (podjetje Žito), prehrambene varnosti  jim ni uspelo dvigniti, kajti državna politika ne omogoča, da bi se kmetijstvo lahko spremenilo. Prepričan je, da je kupna moč slaba, ker je tudi gospodarstvo slabo, kljub temu, da naj bi se gospodarstvo se izboljšalo, a na račun česa? Sedminek je poudaril, da je za izboljšanje kmetijstva nujno, da se spiše nova kmetijska strategija.

Dejstvo je, da ima država do kmetijstva zelo mačehovski odnos in prodaja lastno zemljo in proizvodnjo tujcem, kar je Slovenska posebnost. Vendar se na trenutke zdi, da kljub najstarejši kmetijski politiki kmetje ne najdejo več načina, kako zasnovati pot. Po mnenju Bogoviča si je treba postaviti jasne cilje in jih zasledovati, z več optimizma in drznosti. Čas je, da so po sloganu »Slovenija moja dežela« kmetje ponovno združijo, najdejo skupni jezik, postavijo novo skupno strategijo, ki jo sami hočejo, in ne takšno, ki jim jo drugi narekujejo.

Alenka Gabrovec