»Pust, pust širokih ust«

Počasi smo se že navadili, da sta potrošniška mrzlica in koledar skregana, ter nas veliko pred dotičnim praznikom opozarjajo, da se bo nek dogodek zgodil. Človek ima občutek, da je koledar in zmožnost, da ga znaš prebrati domena bogov – trgovskih mogotcev in da jim moramo mi, kot ovce slediti. A ni važno kdo je kriv, na nas je, da se odločimo, ali bomo sledili toku, ali ne.

Še malo in spet bo pust in mi mastni okoli ust. Počasi prihaja čas, ko bo v kuhinjah zadišalo po domačih krofih, narejenih na tisoč in en način. Gospodinje se bodo ponovno bahale s svojimi izdelki in jih veselo objavljale na facebook, istagramu, forumih… Pričakuje se prava krofomanija. Ker me je zanimalo od kje izvira ime krof, kdo je glavni krivec za njegov nastanek, sem letos pridno naredila domačo nalogo tako zase kot za vse ostale radovedneže in poiskala odgovore.

Zgodovina krofa

Sprva naj bi bili krofi brez nadeva in nepravilnih oblik. Takšne so poznali že v antiki, sladico naj bi prav tako uživali tudi v srednjeveških samostanih. Zagotovo pa naj bi nastajali v dunajski kuhinji izpod rok Cecilije Krapf, ki je okoli leta 1690 v svoji trgovinici ob vratih Peilertorpo izdelovala Cilli Kugeln (Cilkine kroglice), katera naj bi v pustem času polnila z vloženim sadjem. Pozneje so kroglice preimenovali v Krapfen (krapi). Hrana naj bi za ta čas morala biti mastna in kalorična, saj je potem sledilo dolgo obdobje posta do velike noči.

Pri nas v Sloveniji poznamo velikanskega Trojanskega krofa, ki ga je leta 1961 izumila kuharica Rajka Konšek.

Nujno opozorilo za dobre krofe

¤ Krofi morejo biti dobro vzhajani da se naredi okrog beli venček.

¤ Votlim krofom se izognemo s previdnim stepanjem testa, pri čemer pazimo, da v testo ne ujamemo preveč zraka.

¤ Rjavi krofi s surovo sredico so posledica prevelike vsebnosti sladkorja, ki porjavi na previsoki temperaturi olja.

¤ Olje je dovolj ogreto, ko se okoli vanj potopljene kuhalnice začnejo nabirati mehurčki.

¤ Med cvrenjem se olje ne bo penilo, če mu dodamo ščepec soli.

¤ Krofe cvremo v veliki količini olja, ki ga mora biti toliko, da krofi v njem plavajo.

¤ Za še boljši okus maso obogatimo s sladko smetano in naribano limonino lupinico.

RECEPT:

1 kg moke (pol ostre, pol gladke)

14 dag olja (približno 2 dl, kdor nima tehtnice)

10 dag kvasa

1 malo žličko

sol

½ l mleka

8 rumenjakov

10 dag sladkorja (4 velike žlice, kdor nima tehtnice)

2 vanilj sladkorja

nastrgana limonina lupinica

rum

muškatni orešček

Kvas damo na vzhajajnje v toplo mleko. Vzhajanega dodamo v pripravljeno zmes moke in dodatkov. Zmes nato stepamo 20 minut v mešalniku. Po končanem stepanju odtehtamo po 8 dkg zgnetenega testa, da so vsi krofi enaki. Odtehtano testo med dlanmi še dobro pregnetemo in iz njega naredimo kroglico. To položimo na pomokan prtiček in nato pokrijemo z drugim prtičkom. Važno je, da pustimo testo dovolj dolgo vzhajati. Če boste preveč neučakane in boste dale krofe prehitro peči, ne bodo imeli tako zaželjenih venčkov.

Pripravite olje za cvrtje. Poskusite uporabiti palmino olje (je v trdni obliki kot mast, je mnogo bolj primerno za cvrtje kot olje, krofi jo manj vpijajo, uporabna je za večkratno pečenje in se ne peni). Olje za cvrtje segrevamo počasi. Temperatura je primerna za cvrtje takrat, ko v ogreto olje potopimo do dna leseno žlico in ob njej počasi in enakomerno izhajajo mehurčki.

Ko so krofi vzhajani, jih položimo v segreto olje za pečenje tako, da jih obrnemo glede na to, kako so ležali na prtičku (zgornja vzhajana stran gre v olje) in posodo pokrijemo z pokrovko. Pečemo 4 minute na eni strani, nato posodo odkrijemo, krofe v olju obrnemo in pečemo še na drugi strani 4 minute, posoda za pečenje je tokrat odprta. V posodi pečete toliko krofov, da lahko ti prosto plavajo v olju.

Pečene krofe položimo na papirnate servete, da se olje odcedi, počakamo da se ohladijo in jih nato z brizgalno napolnimo z marelično marmelado.

Barbara