Bogovič: Še je čas za dialog in s tem za sprejemljivejšo rešitev glede zaščite Terana

Slovenci nismo znani kot narod, ki se zna boriti za svoj prav. Spomnimo se le Cankarjevih besed: »Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!«. 

Slovenski voditelji so v preteklosti dobili etiketo, da preveč poslušajo Evropo, kateri se uklanjajo pri mnogih zahtevah? Na trenutke pa se zdi, da to vlogo prevzema celo sosednja Hrvaška. To dokazujejo tako primer arbitraže, terana kot aktualna prodaja Cimosa. Kakor koli, otroško igro »zemljo krast« igrajo hrvaški politiki veliko bolje kot naši. Spretno nam vzamejo vse kar jim pade na pamet. V Sloveniji se žal kaj premakne le v luči pridobivanja notranjepolitičnih točk.

Slovenski športniki so že dokazali, da se lahko upremo Hrvatom, ter zmagamo tudi v zadnjih minutah. Zgodba terana je ena od tistih zgodb, za katere je bilo še pred dnevi znano, da jo je dobila Hrvaška. Žal se zdi, da slovenski politični vrh, kot majhni otrok cepeta na mestu in vpije, da se jim je zgodila krivica. Sosedje so jim vzeli »liziko«, a več kot jok, stok in dokazovanje, da so naredili vse niso do sedaj predstavili slovenski javnosti.

Bitko za teran sta v roke vzela evropska poslanca Franc Bogovič in Lojze Peterle in se sestala z evropskim komisarjem za kmetijstvo in razvoj podeželja Philom Hoganom, ta istim komisarjem, ki je prvotno dal prav Hrvatom. Hoganu sta predstavila argumente slovenske vinogradniško-vinarske stroke in strokovnjakov za intelektualno lastnino, ki govorijo v prid izključne zaščite, prav tako sta prenesla željo predstavnikov slovenske Civilne iniciative za zaščito terana po srečanju z njim. Slednje je po besedah Hogana že v teku in tako se predstavniki civilne iniciative in člani njegovega kabineta že usklajujejo o terminu srečanja.

Evropska poslanca sta posredovala mnenje, da so slovenski pridelovalci terana verjeli, da je zaščita terana dokončna in je kot vino zaščiteno z označbo porekla, zato jih je odobritev izjeme Hrvaški šokirala. Izpostavila sta tudi problematičnost namena delegiranega akta Evropske komisije, ki priznava teran kot vinsko sorto. Namreč na ta način lahko postane ime Teran generična oznaka za ‘sorto teran’, kar bi lahko privedlo do razvrednotenja zaščite »pravega kraškega Terana«. Poslanca sta izpostavila netransparentnost postopka in omejene vpogleda v hrvaško dokumentacijo.

Slovenci lahko le upamo, da sta naša evropska poslanca naredila korak v pravo stran in Hogan s svojimi besedami misli resno. Še vedno pa se lahko le upamo, da se bodo tudi ministri, ki so odgovorni za urejanje teh stvari v Sloveniji kdaj zdrznili in se zavzeli za svoj narod, kulturo, zemljo in vino.

Alenka Gabrovec