Dan mučenikov: smo moški ambasadorji večnih vrednot?
V senci praznika dneva žena, se je z leti uveljavil tudi ,t.i., dan moških ali dan mučenikov, ki ga praznujemo dva dni po dnevu žena, 10. marca. Dan žena praznujemo zaradi upora žensk, ker so bile izkoriščane zlasti kot delavke v tovarnah, dan mučenikov praznujemo zaradi mučeniške smrti 40 vojakov rimske legije, ker se niso hoteli odpovedati krščanski veri. Bolj, kot zaradi zgleda mučeništva, se je dan mučenikov uveljavil zaradi konkurence z ženami, da moški ne bi bili prikrajšani za svoj dan.
Zgodovinsko ozadje mučeništva vojakov rimske legije
Kljub temu, da je krščanstvo z Milanskim reskriptom cesarja Konstantina, leta 313, prejelo svobodo, se s tem še niso čisto povsem končala preganjanja kristjanov. Ob Konstantinu je bil v rimskem cesarstvu sovladar Licinij, ki krščanstvu ni bil naklonjen. Leta 320 je izdal odlok, da se morajo vsi v Kapadokiji, delu cesarstva, ki mu je vladal, odpovedati krščanski veri. S kontrolo nad izvajanjem odloka je začel kar na svojem dvoru in v vojski.
Iz elitne legije, v Sebasti v Armeniji, se je pogumno javilo 40 vojakov, ki so izjavili, da se krščanstvu ne bodo odpovedali. Cesar jim je obljubljal denarne nagrade, povišanja in odlikovanja. Vojaki so vse ponujeno kategorično zavrnili in pojasnili, da to, kar jim ponuja, nima nobene vrednosti, v primerjavi z večnim življenjem, za katerega je človek ustvarjen.
Bili so obsojeni na smrt z zamrznitvijo. Vojake so slekli do nagega ter jih izpostavili mrazu in burji na zamrznjenem ribniku. Zraven so postavili tudi vročo kopel, ki je bila pripravljena za tiste, ki bi si premislili. Eden izmed vojakov si je res premislil in skočil v kopel. Vendar je bila temperaturna razlika prevelika, zato mu je odpovedalo srce. V tistem trenutku je na njegovo mesto stopil vojak, ki jih je stražil in se priznal za kristjana.
Razlika med mučeništvom in nasilno smrtjo
Kljub temu da je vojak, ki si je glede smrti z zamrznitvijo premislil in potem umrl zaradi prevelike temperaturne razlike, je dejansko umrl zaradi predhodnega mučenja, a ni bil prištet k mučencem. Namesto njega je kot mučenec omenjeni stražar, ki ga je pritegnil zgled krščanskih vojakov. Vojak, ki je umrl v kopeli, sicer ni umrl nasilne smrti, a vendar je posredno umrl zaradi izpovedovanja krščanske vere. Ključnega pomena je bilo njegovo zadnje dejanje, ki je v tem, da je krščanstvo zatajil. Končno stanje namreč ni bila smrt zaradi Kristusa, ampak zaradi dejavnikov, ki niso povezani z izpovedovanjem vere.
Na splošno se beseda »mučenec« uporablja v primeru, ko nekdo zaradi izpovedovanja krščanske vere izgubi življenje. Zato ne moremo govoriti o mučencih v drugih primerih nasilne smrti, npr. če je nekdo bil ubit zaradi premoženjske koristi njegovega ubijalca.
Ženske so bližje izvoru svojega praznika kot pa moški
Obhajanje dneva žena je s strani žensk bolj opravičljiv kot pa obhajanje dneva mučenikov s strani moških. Dan žena izvira iz spomina na upor žensk proti nečloveškim delovnim pogojem in premajhnim plačam. Kljub temu da se morda danes na prvi pogled zdi, da so moški in ženske enakopravne, se še mora ženska vedno boriti za svoje pravice in položaj v družbi. Tudi danes se morajo ženske še vedno bolj truditi od moških, kar se tiče delovnih pogojev in plače. Ženske so v podrejenem položaju npr. v nosečnosti, saj mnogi delodajalci pogojujejo nosečnost z odpustom iz službe. Prav tako ženske v povprečju prejemajo manjšo plačo kot moški.
Po drugi strani moški nimajo veliko zveze z mučeništvom armenskih vojakov. Po eni strani radi poudarjajo, kako se morajo mučiti iz dneva v dan, bodisi za materialno preživetjem, bodisi v odnosu s svojimi ženami. Kar se tiče pripravljenosti, da bi bili pripravljeni dati življenje za krščanstvo, je s strani moških precej oddaljena vrlina. Vsaj moški zahodnega sveta je danes povsem kaj drugega, kar naj bi bil po svoji naravni vlogi: zaščitnik in varuh svojih žena ter družine. To pomeni, da je vloga moškega predvsem v tem, da varuje in krepi vrednote, ki segajo preko meja fizikalnih zakonitosti.
Od mučenca do copate
Zgled armenskih mučencev nam govori, da so bili ti vojaki neomajni v svojih najtežjih življenjskih odločitvah. Kljub temu da jim je grozila gotova smrt, niso zatajili vrednot za katere so živeli.
Zgodovinsko blizu nam je tudi zgled poljskega duhovnik Maksimilijana Kolbeja, ki je prostovoljno dal življenje namesto njemu neznanega moškega, za katerega je vedel samo to, da ima ženo in otroke. Leta 1941 je bilo v koncentracijskem taborišču smrti – Auschwitz deset moških obsojenih na smrt s stradanjem. Maksimilijan Kolbe se je prostovoljno javil, da želi umreti namesto omenjenega moškega. Začudeni krvniki so njegovi želji ugodili.
Ob teh in podobnih primerih se sprašujemo, kje je zgled odločnosti moških 21. stoletja? To stoletje je namreč v znamenju novega tipa moškega, ki ga nekateri imenujejo poženščen moški. Zanj je značilna demaskulizacija, najbolj očitna lastnost je značajska feminizacija. Njegove lastnosti so neodločnost, goljufivost, nelojalnost in ne zmožnost speljati stvari do konca.
Tako je družbeni razvoj moške pripeljal od »gospodarja« do »copate«.
»Upravičenci« praznovanja dneva mučenikov
Dan mučenikov praviloma praznujejo tisti, ki so daleč od zgleda kreposti in odločnosti armenskih mučencev. To so moški, ki jim je najbolj pomemben ugled v družbi in zunanji izgled. Za to pa so pripravljeni iti »preko trupel«, kar pomeni, da so te vrste moški ena izmed največjih groženj današnji družbi. Ob tem pa pozabljajo, da človekova lepota ne izvira iz zunanje urejenosti, ampak iz njegove notranjosti.
Po drugi strani so še vedno prisotni moški, ki so odločni zaščitniki svojih žena, družin, podjetij, ipd. Mnogo izmed njih je pripravljenih zastaviti življenje za svoje najbližje in celo za tiste, s katerimi v življenju nimajo osebnega odnosa. Takšni moški so upravičeni do praznovanja mučenikov, vendar se ravno ti ne ozirajo na zunanja praznovanja, ampak v vsakdanjem življenju opravljajo svoje poslanstvo biti moški.
Praznovanja nas usmerjajo v življenje
Vsako praznovanje naj bi imelo svoj razlog in svoj izvor. Težava je v tem, da se ravno zaradi človeške neodločnosti vse bolj pojavljajo praznovanja, ki so samemu sebi namen, kjer so v središču dogajanja opojne substance in druga opojna dejanja. Namen praznovanja je v tem, da se spomnimo dogodka, zaradi katerega praznujemo in ga skušamo umestiti v vsakdanje življenje.
V primeru praznovanja dneva mučenikov, bi morali moški najprej premisliti, v čem je bistvo življenja 40 mučencev iz Sebaste, in ga skušali primerjati s svojim življenjem. V kolikor so moški vsaj malo pripravljeni njihovo odločnost in neustrašnost umestiti v svoje življenje, potem ima praznovanje dneva mučenikov smisel, v nasprotnem primeru je to še ena izmed mnogih laži, katere (žal) sestavljajo naš življenjski vsakdanjik.
Amadej Jazbec