Predlog novega zakona o šolstvu le dodatna obremenitev za šolarje?

Da je sedanji šolski sistem potreben sprememb smo že v Slovencu velikokrat opozarjali, prav tako, da trenutna vlada brezglavo ponuja spremembe, ki so ali sami sebi namen, ali zgolj lepotni popravki, ki ne rešujejo problema.

Pozitivne spremembe?

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je 19. 5. 2017 objavilo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o osnovni šoli, ki prinaša spremembe na področju izvajanja razširjenega programa in pri uvajanju drugega tujega jezika v obvezni program, podrobnejše opredelitve izvajanja programa šole v naravi in spremembe pri nacionalnem preverjanju znanja. Tako imamo državljani do 30. 6. 2017 možnost, podamo svoje komentarje na E – demokraciji.

Nov predlog ima na videz nekaj pozitivnih točk, kot npr.:

• Svetovalno službo so uvedli kot dodatno pomoč v primeru otrok, ki imajo učne, vedenske ali čustvene težave. V realnosti so dobre šole, to pomoč nudile že do sedaj. Če bo predlog sprejet bo to pomenilo zgolj to, da bo manj izdanih odločb, saj naj bi po tej formuli že sama šola zagotavlja vse, kar naj bi otrok, ki zdaj dobi t.i. odločbo, dobil. Torej se vso breme prenese na šolo in le upamo lahko, da so v šoli zaposlene dobre socialne delavke.
• Šola sme v generaciji organizirati le eno obvezno šolo v naravi in dva nadstandardna programa. Torej proračun staršev ne bi toliko trpel, a vendar imajo šole šolske sklade in se običajno iz njih financirajo šole v naravi za tiste, ki tega ne zmorejo. Po drugi strani so ravno te šole v naravi edini način, da nekateri otroci vidijo Slovenijo, se naučijo nečesa novega (npr. smučanje, plezanje, supanje…) in si s tem širijo obzorje. Na tem mestu se prikrade misel, če zaradi sprememb ne bo prišlo le do večjega razslojevanja otrok.

Uvajanje celodnevne šole?

Predlog ima kar nekaj sprememb na področju samega izvajanja pouka. Če bo predlog sprejet, potem pred poukom ne bi smelo več biti t.i. dodatnih in dopolnilnih ur, ali kakšna interesna dejavnost. Šola mora pred poukom poskrbeti za jutranje varstvo otrok 1. razredov, ter tistih otrok do starosti 8 let, z duševno motnjo. Po pouku, za prvo triado je to v povprečju po 4 urah, v drugi po 5 urah, v tretji po 6 uri, sledijo še izbirni neobvezni predmeti, dodatna ali dopolnilna ura, individualne ure, ter vse ostale izbirne vsebine. Po vsem tem, je za otroke od 1 do 5 razreda predvideno popoldansko varstvo – ali po predlogo – učenje učenja, kjer je otrok lahko 150 minut in se tam uči kako se mora učiti. In če vse te podatke damo v urnik – šola se v večini začne ob 8:00, torej prva triada zaključi v povprečju ob 11:45, druga 12:35, tretja ob 13:30, temu sledi ura ali dve dodatne obveznosti, ki bi jih zdaj lahko že opravili t.i. nulto uro. Tako lahko otrok v prvi triadi zaključi ob približno 13:30, vmes ali po gre še na kosilo in gre v učenje učenja in svoj dan v šoli zaključi med 15 in 16 uro. Podobna je slika še v četrtem in petem razredu. Od šestega razreda dalje bo otrok v najboljšem primeru svoj dan v šoli zaključi ob približno 15 uri. Torej bodo otroci večinoma dneva preživeli v šoli, kjer nalog ne bodo opravili, ker so le vendar DOMAČE naloge. Svoj popoldan bo nadaljeval v duhu nalog, ki jih je po sedanjem učnem načrtu bistveno preveč in so le redko namenjene utrjevanju znanja. Pod črto, šola bo za otroka celodnevna dejavnost, kjer ne bo ravno veliko prostora za kaj drugega.

Še ostale cvetke predloga

Predlog uvaja tudi uvedbo obveznega tujega predmeta v 7. razredu in dodatnega tretjega neobveznega tujega jezika že v 4. razred osnovne šole, ki pa ne sme biti tisti, ki ga je že ponudila za prvi in drugi tuj jezik. Kot dodaten tuj jezik ponuja tudi latinski jezik.

V zadnji triadi ne bo več izbirnih predmetov, ampak obvezni izbirni predmeti, kar bo dan učenca podaljšalo vsaj še za 1 šolsko uro. Več teh sprememb, pa zanimivo, ni treba upoštevati zasebnim šolam, če tudi jih Ministrstvo 100 % subvencionira. O tem, da so Nacionalna preverjanja znanj je sama sebi namen so v Slovencu že pisali.

Predlog še vedno ne ureja glavnega problema

Ministrstvo se res ni lotilo dotaknilo glavnega problema – prenujne reforme šolskega sistema, ki bo vzgojila otroke z uporabnim znanjem. Trenutno ustvarja le mlade, ki imajo ogromno neuporabnega znanja, nič izkušenj in grozna travme. Učitelji imajo na eni strani preveliko avtonomijo in so praktično nedotakljivi, po drugi pod stalnim pritiskom in v konfliktih s starši otrok. Izbira učbenikov je široka, kot bi šel v center kupiti oblačila, veliko lepih, a ne ravno uporabnih. Zahtevano znanje preobširno in na koncu so nezadovoljni vsi, tako učitelji, kot učenci in nenazadnje tudi delodajalci, ki ne dobivajo podmladka, ker ali nočejo delati, ali so popolnoma neuporabni za delo.

V SLS za razbremenitev otrok nepotrebnih obveznosti

“Ko bo SLS v naslednji vladi bo ena naših prioritetnih nalog temeljita prenova izobraževalnega sistema,” je jasen predsednik SLS mag. Marko Zidanšek. Zgrešen šolski sistem v Sloveniji je namreč eden izmed glavnih vzrokov visoke nezaposljivosti med mladimi, ki je zaskrbljujoča. Zahtevana znanja v osnovni šoli so presplošna in preobširna, zato so učenci na eni strani preobremenjeni, na drugi pa dobijo mnoga znanja, ki niso uporabna. Kljub lepotnim popravkom, ki so vse prej kot ugodni, se Ministrstvo še vedno ni dotaknilo glavnega problema – prenujne reforme šolskega sistema, ki bo vzgojila mlade z uporabnim znanjem. Slovenija potrebuje temeljito prenovo celotnega izobraževalnega sistema, ki mora postati kvaliteten servis za potrebe trga dela, ki bo zagotavljal nova in dobro plačana delovna mesta za mlade, so še mnenja v SLS.

Ministrstvo dr. Slavka Gabra se je pri uvedbi devetletke, ki se je izkazala za zelo neučinkovito, prvotno sklicevala na idejo liberaliziranja vzgoje, poudarjanja človekove pravice – »Vsi enaki, vsi enakopravni«, a vendar je osvobodila le »demona«, ki je ustvaril kaos. Če so Ministrstvu bile takrat za vzgled skandinavske države, potem lahko le upamo, da je Ministrstvo toliko pismeno, da je uspelo prebrati skandinavske študije, ki že leta priznavajo, da je bila devetletka napačna odločitev.

Alenka Gabrovec