Prva ovadba zaradi arbitraže – ovadili predsednika, obe vladi in večino poslancev

Ovadenih 70 takratnih poslancev z izjemo petih poslancev SLS, ki so glasovali “PROTI” predlaganim izhodiščem za zagovor Slovenije pred arbitražnim sodiščem. Sodnega epiloga najverjetneje ne bo, saj poslanci za svoje mnenje niso kazensko odgovorni, poleg tega pa jih varuje tudi imuniteta.

Kazenska ovadba zoper dva predsednika, obe vladi in poslance

Iz Gibanja Zedinjena Slovenija (Gibanje) so sporočili, da so 30. 6. 2017 podali kazensko ovadbo na osnovi 20. člena (»(1) Storilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga stori osebno ali z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega (posredni storilec). (2) Storilec kaznivega dejanja je tudi vsak, ki skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugače odločilno prispeva k storitvi (sostorilka oziroma sostorilec (v nadaljnjem besedilu: sostorilec.«) in 350. člena Kazenskega zakonika (»Državljan Republike Slovenije, ki poskuša spraviti Republiko Slovenijo v podrejenost ali odvisnost nasproti drugi državi, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let«) zoper Boruta Pahorja, Janeza Janšo, Mira Cerarja ml., Karla Erjavca, Danila Türka, Samuela Žbogarja, Katarino Kresal, Ljubico Jelušič, Vinka Gorenjaka, Aleša Hojsa, Gregorja Viranta, Romana Jakliča, Alenko Bratušek, Vesno Györkos Žnidar, Mirjam Škrk, Andrejo Katič, Jerneja Sekolca, Simona Drenik in vseh 70 poslancev Državnega zbora, ki so dne 4. 2. 2013 s svojim glasom »ZA« podprli memorandum MZZ RS, ki ga je Slovenija poslala arbitražnemu sodišču.

Ovadbi se je izognilo pet poslancev SLS, ki so glasovali “PROTI”

Po navedbah Gibanja je na tajni seji 4. februarja 2013 proti predlogu glasovalo le pet poslancev SLS. Ti so skupaj s sodelavci pripravili alternativen predlog spora, kar se tiče kopenske in morske meje v Istri. Predlagali so, naj Slovenija v memorandumu zahteva potek meje po Savudrijskem polotoku, tako da bi ohranila celoten Piranski zaliv. Zagovarjali so zgodovinska dejstva, da je še nedavno pod občino Piran sodil tudi Savudrijski polotok, ter interes Slovenije po teritorjalnem izhodu na odprto morje. in da bi morali mejo med državama določiti glede na leto 1918, ko je razpadla Hasburška monarhija in nastala kraljevina SHS, ne pa glede na stanje administrativnih enot ob razpadu Jugoslavije, ki ni bilo nikdar priznano dejstvo, kar je bilo večkrat objavljeno in javno predstavljeno.

Ovadeni potrdili izhodišče za arbitražo, ki niso bila v skladu z interesi Slovenije

Ovadeni so po navedbah Gibanja, leta 2009 pričeli s postopkom Sporazuma o arbitraži, ki naj bi z zavajanjem in majhno udeležbo na referendumu leta 2010 dosegla podporo Sporazumu. V letu 2011 je vlada izbrala agentki pred arbitražnem sodišču, Mirjam Škrk in Simono Drenik in kasneje še člana arbitražnega sodišča v Haagu, Jerneja Sekolca. Po mnenju Gibanja sta obe agentki delovali v nasprotju z interesi Slovenije in nista upoštevali zgodovinskih dejstev. Januarja 2013 je takratna vlada, natančneje parlamentarni odbor za zunanjo politiko, potrdila izhodišče za zagovor Slovenije pred arbitražnem sodišču, ki po mnenju Gibanja ni bilo v skladu z interesi Sloveniji, kljub temu, da je poznala vsa zgodovinska dejstva. Februarja 2013 je Državni zbor, s 70 glasovi »za« podprl memorandum MZZ. Ravno slednji naj bi bili po mnenju Gibanja krivi za arbitražno razsodbo. Trenutni vladi pa očitajo, da bi v času »afere prisluškovanja«, kljub znanim dejstvom nadaljevala zmotno ravnanje prejšnjih vlad in ni izkoristila možnost izstopa iz Sporazuma, kajti Hrvaška je 29. 7. 2015 v svojem saboru soglasno izglasovala izstop.

Poslanci niso kazensko odgovorni zato sodnega epiloga ne gre pričakovati

Ne smemo pozabiti, da 21. Člen Zakona o poslancih pravi, da »Poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles.« Hkrati pa 2 odstavek 83. Člena Ustave Republike Slovenije opredeljuje poslansko imuniteto: »Poslanec ne sme biti zaprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad pet let. Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejšnjega odstavka.«

Namen poslanske imunitete je namreč zagotavljanje neodvisnosti in samostojnega delovanja poslancev. Z njo se poskuša preprečiti onemogočanje poslancev s strani izvršilne in sodne oblasti.

Eno je jasno, arbitražna razsodba o meji s Hrvaško ni končana zgodba. Kazenska ovadba je le prva v vrsti napovedanih ovadb posameznikov, ki jim je dovolj praznih obljub, saj od naših voditeljev želijo preudarno delo. Če ravno ni pričakovati sodnega epiloga pa ovadba nosi močno sporočilo. Slovencem je dovolj sprenevedanja naših oblastnikov in smo pripravljeni za lastno državo ukrepati bolj kot tisti, ki so za to plačani. Dobro plačani.

Alenka Gabrovec