Naprej na vsebino

Denarna socialna pomoč in zavarovanje

Če ravno statistični podatki kažejo, da se stanje v državi normalizira in da naj bi počasi prihajali iz krize, je še vedno več kot 54000 prejemnikov te pomoči. Koliko od teh jo resnično potrebuje in koliko jih izkorišča je zgodba zase. Prav tako smo že v Slovencu poročali o tem, zakaj je marsikomu v večjo korist biti brezposelne.

Z denarno socialna pomočjo pridobiš tudi zavarovanje

Z uveljavitvijo denarne socialne pomoči (DSP) lahko posameznik pridobi tudi pravico do kritja do polne vrednosti zdravstvenih storitev in tudi pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, čisto preprosto povedano, uredi si zavarovanje, da v primeru, če zboli lahko gre brezskrbno k zdravniku.

A kot vse v tej državi, ima tudi to eno majhno »napako«. DSP se v najboljšem primeru dodeli za obdobje 6 mesecev, s to pravico ima posameznik zagotovljeno tudi zdravstveno zavarovanje. Ob izteku le te pravice, mora posameznik v mesecu, ko mu pravica izteče ponovno vložiti vlogo. Zadeva se zaplete, če nove odločbe ne dobi do konec meseca, ker se prijave v zavarovanje ZZZS ureja programsko, na podlagi s strani MDDSZ prejetega podatka o obstoju odločbe o priznanju pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Če ZZZS, po preteku obdobja o upravičenosti do kritja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, podatka o »ponovnem« obstoju pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje ne prejeme, ZZZS stranko odjavi iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Navedeno pomeni, da si mora stranka, če želi imeti urejeno zdravstveno zavarovanje, zavarovati kot samoplačnik. Kar za nekoga, ki slučajno zboli pomeni zgolj to, da je postavljen na točko, ali iti k zdravniku in plačati storitev, ali ostati doma in čakati na odločbo in upati, da se zdravstveno stanje bistveno ne bo poslabšalo.

Ministrstvo se zaveda napake

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je s problemom »luknje« seznanjeno, zato je za upravičence pripravilo posebno obvestilo v smislu, da naj vlogo za »podaljšanje« pravice do denarne socialne pomoči ali za »podaljšanje« pravice do kritja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje vložijo vedno v začetku meseca, v katerem jim upravičenost do pravice poteče.

Na ta način naj bi centri za socialno delo (CSD) imeli dovolj časa za izdajo ustrezne odločbe in za obvestilo ZZZS o »ponovnem« obstoju pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje ter za obvestilo zavarovalnice o mirovanju dodatnega zdravstvenega zavarovanja, kar posledično pomeni, da do odjave iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne bi prišlo.

CSD-ji si prizadevajo, da bi o vsaki vlogi odločili v najkrajšem možnemu času, vendar žal o vsakem primeru ni mogoče odločiti brez »luknje«, ko posameznik nima zagotovljenega zdravstvenega zavarovanja.

Ministrstvo poudarja, da CSD od leta 2012 naprej odločajo o dvanajstih pravicah iz javnih sredstev in so z ZUPJS dobili v reševanje številne nove pravice, ki so jih pred zakonom reševali drugi organi. Ne glede na vse prednosti ZUPJS (enotna vstopna točka, enotno upoštevanja oseb, dohodkov in premoženja, enotna vloga, enoten informacijski sistem, preglednost prejemanja javnih sredstev) ugotavljajo, da se je bistveno povečal obsega dela, nudenje strokovne pomoči različnim skupinam uporabnikov pa se je občutno zmanjšalo.

Vendar kljub vsemu zavedanju, če ravno se o problematiki same netransparentnosti informacijskega sistema opozarja že od leta 2012 na tem področju ni naredilo nič. Ne glede na to, da je ministrica dr. Anja Kopač Mrak začela z reorganizacijo CSD, ki nja bi na dolgi rok prineslo spremembe, bo ponovno čas pokazal svoje. Med tem časom se bodo mnogi od 54000 Slovencev spraševali, ali je bolj smotrno kupiti otroku hrano, ali sebi zdravnika.

Alenka Gabrovec

 

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice