Vodstvo Pošte Slovenije: Z zapiranjem poslovalnic ne kršimo nobenih zakonov

Vodstvo Pošte Slovenije odgovarja predsedniku SLS mag. Marku Zidanšku, ki je javno pozval k ustavitvi zapiranja manjših poslovalnic, o čemer smo v Slovencu že poročali v prispevku Zidanšek nad vodstvo Pošte Slovenije. 

Predsednik SLS je vodstvu pošte očital ukinjanje poslovalnic iz ekonomskih razlogov in neracionalno deljenje dobička. “Na eni strani zapirajo manjše poslovalnice, ker se “ne splačajo” na drugi strani pa ustvarjajo velike dobičke za izplačevanje tistim pri veliki mizi, kar je nedopustno.” Poudarja še, da kljub preoblikovanju Pošte Slovenije v gospodarsko službo leta 2002, je njena osnovna naloga nemoteno izvajanje univerzalne storitve, torej zagotavljanje poštnih storitev na celotnem ozemlju Republike Slovenije pod enakimi pogoji.

Odgovor vodstva Pošte Slovenije

V vodstvu Pošte Slovenije so pretekli teden Zidanšku poslali izčrpen odgovor, v katerem kot glavni razlog za zmanjševanje števila poslovalnic navajajo upad njihovih storitev, zato v skladu s svojo strategijo optimiziranja poštnega omrežja uveljavlja t.i. pogodbene pošte in v manjši meri zmanjšuje število lastniih poslovalnic. Odgovor v nadaljevanju objavljamo v celoti:

Poštne storitve naj bi upadale zato se ukinjajo poslovalnice

Vodstvo Pošte Slovenije v svojem odgovoru navaja, da so po njihovem merjenju poštne storitve od 2010 do 2016 upadle (26 odstotkov pisemske pošiljke in 48 odstotkov plačilne storitve). S tem namenom so po natančni analizi obsega opravljenih storitev, preteklega poslovanja in bodočih trendov, v skladu s svojo strategijo uvedli pogodbene pošte in v manjšem številu zmanjšali število pošt. Poudarjajo, da s svojim dejanjem ne kršijo nobenih zakonov. Pošta se v svojem odgovoru opira na anketo iz leta 2016, objavljeno na spletni strani Agencije za komunikacijo omrežja in storitve RS. Ta je pokazala, da 57 odstotkov obišče pošto redkeje kot enkrat mesečno, večina vprašanih je zadovoljna z oddaljenosti najbližje pošte, delavni čas se zdi ustrezen trem četrtinam anketiranih, večina anketirancev na pošti sprejema/oddaja pošiljke ali opravlja denarne storitve, večina anketirancev je zadovoljna s poštnimi storitvami in je indeks zadovoljstva 82,6.

Na Slovencu smo nekoliko podrobneje pregledali anketo na katero se sklicujejo in odgrnili  tudi drugo stran medalje.

Je večina Slovencev res zadovoljna s prehodom na pogodbene pošte?

Rezultat neodvisne raziskave GFK Slovenije in AKOS o zadovoljstvu uporabnikov s pogodbenimi poštami v letu 2017, so pokazale, da je večina zadovoljna z zamenjavo prejšnje redne pošte s pogodbeno. Hkrati Pošta Slovenije poda primerjalne podatke z drugimi evropskimi državami. Trendom dobre prakse sledi, imamo v Sloveniji kar 75 odstotkov lastnih pošt, ko drugje, kjer ta odstotek ne presega 10 odstotkov. V obzir je treba vzeti tudi to, da imajo državljani na voljo kar 525 poslovalnic, 114 izročilnih mest na Petrolu in 24 paketomatov in celo je v Ljubljani pošta s samopostrežnim načinom poslovanja odprta 24/7.

Majhen vzorec AKOS-ove raziskave

Raziskava v letu 2016, kot v letu 2017 temelji na opravljeni anketi na 309/316 podjetjih in 709/705 posameznikih. Po statističnih podatkih iz letošnjega leta živi v Sloveniji 1701967 ljudi starih nad 18 let. Vzorec pri anketiranju je bil tako zelo nizek, le 0,041 odstotkov celotne populacije Slovenije. Takšen vzorec je bistveno premajhen za podajanje statistično pomembnih podatkov, kaj šele za spreminjanje načina poslovanja v tem velikem podjetju, ki je kot sami poudarjajo v lasti države.

Kaj so na Pošti Slovenije pozabili povedati?

Pošta Slovenije v svojem odgovoru pozabi omeniti, da so vprašani pripravljeni plačati višjo ceno storitev, če njihova poslovalnica ostane, prav tako ni nikjer zapisan zaskrbljujoč podatek, da je indeks zadovoljstva od lani padel. Prav tako že od leta 2014 pada zadovoljstvo z oddaljenostjo od pošte, posledično pa narašča tudi nezadovoljstvo.

Klasične poštne storitve so dejansko v porastu

Pomemben zamolčani podatek je, da so v porastu klasične poštne storitve: oddaja pisma, sprejem paketa, sprejem priporočene ali vrednostne pošiljke, oddaja priporočene ali vrednostne pošiljke, nakup znamk oddaja paketa pod 10 kg, oddaja voščilnice. Narašča celo nakup iger na srečo, ki jih mnogi sicer ne odobravajo, oddaja razglednic ali dopisnic, oddaja paketa nad 10 kg in nekatere druge storitve, padajo pa denarne storitve in plačilni promet.

Je izplačilo dobička bilo ali ne?

Vodstvo Pošte v odgovoru zanika deljenje dobička. Zelo težko je zato obrazložiti podatek in medijske objave, da je nadzorni svet januarja letos soglašal z izplačilom poslovne uspešnosti v višini 1,5 milijona evrov za preteklo leto, ki jo bodo zaposleni prejeli v drugi polovici januarja. Neto izplačilo zaposlenim naj bi bilo v povprečju približno enako kot v letu 2015.

Pošta Slovenije že 3 leto posluje pozitivno, kar je za razmere v slovenskih državnih podjetjih vsekakor pohvalno. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da Pošta Slovenije ni navadno podjetje, ampak zaradi svoje posebne vloge – opravljanja univerzalne storitve njihova prioriteta ni le dobiček. V letošnjem letu tega planirajo skoraj 10 mio EUR,  kar je približno 5 EUR/letno na državljana. Pomembno vprašanje je ali teh 5 EUR opravičuje, da se morajo mnogi, ki živijo v manjših slovenskih krajih za oddajo poštne pošiljke vsak mesec peljati v sosedni kraj?

Alenka Gabrovec