»Ravnatelj ima toliko moči, kot mu jo pripisujejo drugi.«

Velika dvorana, veliko stolov, diaprojektor, predavatelj, poslušatelji, ki v večini zbrano poslušajo, a nekaj jih vendar počne vse drugo, bere knjigo, si dopisuje z ljubljeno osebo, se pogovarja s sosedom, igra igrice na telefonu, vstaja in odhaja iz prostora … kot bi človek prišel v srednjo šolo, a vendar je bilo v prostoru najmanj 488 ravnateljev, ki so včeraj prišli na 3. konferenco ravnateljev vzgojno izobraževalnih zavodov v Sloveniji, v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju. Naslov konference je sicer bil Sistemske spremembe v vrtcu, osnovni šoli in vloga ravnateljev, a je bil vsaj v delu – plenarni del, ki je bil odprt za novinarje, v ospredju vloga ravnatelja.

»S sodelavci se še sprašujemo, kaj je še za urediti.«

Konferenco je uspešno povezovala Sanja Zajc, predavatelji, ki so dobro podali svoje mnenje so bili ministrica za izobraževanje dr. Maja Makovec Brenčič, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo dr. Vinko Logaj, namestnica direktorja ZRSŠ dr. Nataša Potočnik in dr.Nancy Fichtman Dana.

Ministrica dr. Maja Makovec Brenčič je predstavila sistemske novosti v vzgoji in izobraževanju, vendar je predstavljeno bilo zgolj pregled dosedanjega dela, ter napoved ureditve anomalij plačilnega razreda na področju B (ravnatelji, direktorji in tajniki) v septembru. Po mnenju ministrice so z njenim prihodom počistili vse kar je še ostalo in naredili ogromno novega, ter so uredili vsa področja. »S sodelavci se sprašujemo, kaj je še za urediti,« je hudomušno povedala ministrica. Dejstvo je, da je bilo narejeno veliko, a šolstvo nujno potrebuje novo reformo, bistvene spremembe in ne le lepotne popravke. Sprenevedanje ne bo prineslo uspeha. Že sam podatek, da je po besedah ministrice v šolah vse več medvrstniškega nasilja pove dovolj, kajti strokovnjaki na tem področju povedo, da ga ni nič več kot ga je bilo, le da se zdaj ne pometa več pod preprogo.  Svoj govor je ministrica sicer zaključila s čudovito mislijo: »Učenci, učenke, dijaki, dijakinje, vrtčevski otroci so naše srce okoli katerega pletemo korake, kljub temu, da se dostikrat ne strinjamo, zaradi njih najdemo skupno pot.«

»Ravnatelj ima toliko moči, kot mo ju drugi pripišejo.«

Veliko več so v nadaljevanju podali ostali predavatelji. Dr. Vinko Logaj je opozoril na dejstvo, da so se vrednote otrok spremenile, da se je sam življenjski slog spremenil, da v šoli ni več tiste prave discipline, da šola ni več vir informacij, ter poudaril da otroci dandanes delajo stvari na zalogo, saj se je trend, »če boš naredil šolo boš imel službo« bistveno spremenil, ter vsi težijo k čim višji izobrazbi. Ob tem je potrebno dodati, da je ravno v starših težnja, da more biti otrok v šoli uspešen, da bo zdravnik, pravnik, šolnik… pozablja se na srečo otrok in njihove želje, da mogoče nekdo želi biti le kuhar, natakar, strojnik in s tem ni nič manjvreden. Bo pa vsekakor glede na povpraševanje na trgu dobil službo hitreje kot diplomant. Dr. Logaj je tudi podal kar dosti koristnih informacij, kaj pomeni biti dober ravnatelj, ki ima tisto moč, ki mu jo drugi predpisujejo. Opozoril je na pomen, da ravnatelj oblikuje dober kolektiv, ki mu lahko zaupa, kajti drugače je na spolzkih tleh in ne bo imel ustrezne moči, da bi ustvarjal klimo, ki bi omogočala dober pedagoški proces. Svoje poslušalce je izzval s vprašanjem – Ali ima ravnatelj moč?,kajti mnenja, ki so dostikrat prisotna so ravno da nima, da je zasut z birokracijo in svojega dela ne more več opravljati kvalitetno. Vendar je idejo zaključil z mislijo, da ima ravnatelj toliko moči, kot mu jo drugi pripišejo, za to se mora sam potruditi in si zgraditi avtoriteto, tako pri kolektivu, kot pri učenci in starših. Na vprašanje, kaj narediti ravnatelju, ki se je ujel v bitki med staršem in svojim zaposlenim, ter ima starš »prav«, je dr. Logaj mnenja: »Ravnatelj pridobi na moči, če zna videti in presoditi, da ima lahko tudi starš prav. Drugo vprašanje je kako to potem skomunicira s kolektivom in starši. Vsi smo zmotljivi in le tisti, ki zna priznati napake ima moč.«.

Tehnologija v vsakem domu ni samoumevna

Glede na to, da živimo v času tehnologije je vsesplošno prepričanje, da ima vsakdo dostop do celotnega spektra tehnologije. Da je to lažna predpostavka je opozorila dr. Nataša Potočnik. Opozorila je, da tisti, ki so iz socialno šibkega okolja mogoče nimajo možnosti uporabe vse tehnologije, kar omogoča večanja prepad med njimi in njihovimi vrstniki, saj nikoli ne bodo ujeli vrstnikov in jim na ta način ni omogočen normalen razvoj. Ravno zaradi tega morajo učitelji premisliti, ko dajo otrokom nalogo, ki neposredno vsebuje uporabo določene tehnologije. Pri takšni nalogi je nujno potrebno pomisliti, da vsi nimajo dostopa do zahtevanje tehnologije, ali pa je sploh ne znajo uporabljati. Študije na področju IT so celo pokazale, da vključevanje tehnologije v šolski prostor ni prineslo bistvenih izboljšav. Dr. Potočnikova je opozorila tudi na dejstvo, da se tehnologija uporablja na različne načine in da bi se v šolstvo morala, če se že, uporabljati kot pomoč, ne kot nagrada, ali nadomestilo.

Ravnatelji so svoj popoldan nadaljevali na delavnicah z aktualno vsebino vsakega posameznega podsistema VIZ.

Ravnatelj, starš, učitelj … vsi imajo skupno željo, otroku omogočiti najbolj kvalitetno šolanje, uspeh, ki bo vsem v ponos. Ravno zaradi tega, je nujno, da trikotnik starš- učitelj – učenec deluje vrne v čas, ko je šola bila disciplinski prostor, otroci so se tam počutili varne in je bila ustvarjena gotovost, ter so bili starši podporniki šole. Da bo temu tako se bo na področju šolstva moralo spremeniti ogromno. Do takrat bodo za stanje krivi nevzgojeni otroci, preveč zaščitniški starši, nesposobni učitelji, ravnatelj brez moči in neumen šolski sistem.

Alenka Gabrovec