Država z dosedanjo politiko ogroža našo prehransko varnost

V soboto, 26. avgusta se je v Gornji Radgoni začel 55. Pomurski sejem AGRA pod sloganom »Tradicionalno svež!«. Sejem je največji in najpomembnejši kmetijsko – živilski sejem v Srednji Evropi. Do četrtka, 31. avgusta se bo predstavilo 1800 razstavljavcev iz 36 držav s svojimi atraktivnimi razstavami vzrejnih in avtohtonih pasem živali (konji, prašiči, drobnice, čebele, ribe … ) ter z vzorčnimi rastlinskimi nasadi. Ključen dogodek je srečanje skupin držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske. Sodelovanje s Kitajsko naj bi bila predvsem na področju izmenjav idej, dobrih praks ter raziskav za inovativne rešitve. Po vsej verjetnosti je zaradi tega tudi sama otvoritev bila v duhu Kitajske in se je simbolično sadil riž, kar je povzročilo precej hude krvi.

V sklopu sejma je Slovenske kmečke zveze pri SLS organizirala okroglo mizo z naslovom »Zagotovimo Sloveniji hrano za jutri – problematika kmetijske zemljiške politike v Sloveniji«, ki jo je modeliral predsednik SKZ pri SLS Rok Sedminek, njegovi sogovorniki so bili podpredsednik SKZ pri SLS Franc Obran, Jernej Redek in Klemen Šavli.

Uvodno besedo okrogle mize je imel predsednik SLS mag. Marko Zidanšek in poudaril, da le lokalno usmerjeno kmetijstvo ohranja našo prihodnost in ravno to zagovarja SLS in skupaj s kmeti išče rešitev, prepričan je, da ko bo v naslednjem mandatu SLS parlamentarna stranka, bo lahko naredila še bistveno več.

V prvem delu okrogle mize so govorci predstavili največje probleme s katerim se današnji kmetje dandanes srečujejo, v drugem delu so predstavili tudi nekaj rešitev. SKZ pri SLS si je zastavila 3 cilje je povedal Rok Sedminek:

1. urediti strategijo kmetijstva, saj še danes ni natančno definirano, kaj je družinska kmetija in kaj aktiven kmet;
2. urediti skupno kmetijsko politiko, kajti zdi se, da vsak nekaj počne zase, kar ne prinaša dolgoročnih rešitev;
3. urediti zemljiško politiko, saj se je v zadnjih 5 letih veliko govorilo o rešitvah, a ni bilo nič konkretnega zgodilo.

Sedminek je še poudaril, da vidi prihodnost v družinskih kmetijah. Jernej Redek je opozoril, da pozabljamo, da so kmetijska zemljišča osnova za prehransko varnost. »V Sloveniji imamo trenutno 800 km² na prebivalca namenjenih za ohranitev prehranske varnosti, minimum je 1600, kar pomeni, da smo pod minimumom in smo odvisno od hrane, ki jo dobivamo drugje, kar lahko pomeni katastrofo v vsaki krizi. Da bo pa absurd še večji, najboljša zemljišča porabljamo za tovarne, avtoceste, rekreacijske površine. Sicer ne pomeni to, da vsega tega ne potrebujemo, a je zaskrbljujoče, da si dovolimo, da uničujemo najboljša zemljišča, ko bi lahko tovarne gradili drugje, kot so to počeli pred nami naši predniki.« je še povedal Redek.

Klemen Šavli je opozoril, da si Sklad kmetijskih zemljišč gre zadnje čase neko čudno ekonomsko politiko, ki nikomur ne prinaša dobro. Prav tako je izpostavil, da je na primorskem veliko kmetij bankrotiralo. Šavli je izpostavil še dejstvo, da so spremembe nujne, a da po njegovih besedah kmetijstvo ni letalonosilka, ki jo lahko na mestu obrneš, ampak je za spremembe potreben čas. Franc Obran je opozoril, da je država od osamosvojitve razprodala podjetja, ki nam omogočajo prehransko varnost. »Samooskrbni smo le z mlekom in perutninskim mesom, ter smo padli pod prehranski minimum, « je še povedal, ter podal zaskrbljujoč podatek, da že 11 % slovenskih kmetov dobi socialno podporo. V drugem delu je opozoril na 72. Člen Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ki govori o

odškodnini denacionalizacijskim upravičencem za nezmožnost uporabe odvzetega premoženja. Ob tem je Sedminek izrazil strah, da bo ravno zaradi tega Sklad izpraznjen. Ob tem pa povabil direktorico Sklada za kmetijska zemljišča Republike Slovenije, gospo Ireno Šinko za pojasnila. Razložila, je res v letu 2015 Sklad rokoval z 33. milijoni, ter da je letos se dohodek zmanjšal za 63 %. Prav tako je obrazložila, da oni le izvajajo zakonodajo in da je iz naslova 72. člena ZDen od leta 2010 vloženi zahtevki v višini 33. milijonov. Sklad se tega zaveda in išče rešitve, ter se zaveda, da je nujna sprememba zakonodaje.

Med prisotnimi na okrogli mizi je bil tudi evropski poslanec Franc Bogovič. Povedal je, da je zavedanje, da nas bo kmalu 10 milijard močno prisotno in da za preživetje potrebujemo zemljišča. Evropa namreč stavi na družinska kmetijstva. »Za uspeh je nujno najprej imeti jasen cilj, si pripraviti ustrezne »sestavine« in slediti začrtani poti, ter stati za odločitvami. Vse preveč je zgolj šablonskega dela.« je še poudaril Bogovič.

Vsekakor delček v mozaik trenutnega stanja prinašamo tudi potrošniki. Dokler bo v ospredju mišljenje, da je pomembna le cena, ne pa poreklo kupljenega bomo sužnji drugih in bomo podirali lastno stabilnost.

Alenka Gabrovec