mag. Franc Rozman: Podatki o zaposljivosti dijakov in študentov po končanem izobraževanju bi morali biti javni
Še enkrat v posteljo in učenci, učenke, dijaki in dijakinje bodo ponovno prestopili šolske pragove. Vse se bo vrnilo v stare ritme, jutranje vstajanje, šola, naloge, dejavnosti, eno in drugo in zvečer padec v posteljo. Če ravno so se med počitnicami strasti staršev in učiteljev umirile, bo novo šolsko leto ponovno prebudilo nekatera stara vprašanja, zato je nujno, da je sodelovanje med starši, učitelji in vodilnimi v šoli kakovostno in naravnano v smeri koristi otrok.
Ravnatelji so prejšnji teden na konferenci na Brdu pri Kranju dobili kar nekaj informacij o tem, kako naj bi samo delo o šoli potekalo, ter kakšna je njihova vloga. »Vsebinsko je bila konferenca pozitivno in razvojno zastavljena, saj so teme bile približane ravnateljem, kar v preteklosti ni bilo. Zasnova, teme in sama izvedba konference so bile sicer kakovostno načrtovane in izpeljane, a tako kot mnogokrat do sedaj nam na začetku – že skoraj dokončno začrtanega novega šolskega leta – niso v veliko pomoč.« je povedala ravnateljica OŠ Lava Celje, gospa Marijana Kolenko. »Zagotovo je področje vodenja,naj bo to vodenje šole ali vodenje razreda, tima, skupnosti … izjemno pomembno za načrtovanje razvoja šole, načrtovanje ciljev ter dejavnosti vzgojno izobraževalnega procesa. Pogled na vodenje šole je vedno aktualen – tudi tokrat – saj smo tudi tokrat slišali nekaj zanimivih strokovnih pogledov na pedagoško vodenje, v kateri ima ravnatelj pomembno razvojno vlogo. Izjemno zanimiv mi je bil tudi pogled na digitalno pismenost, ki je sedanjost, realnost, nuja, potreba in je v šolah niti ne razvijamo, niti nimamo dovolj kakovostnih pogojev za umeščanje v vzgojno-izobraževalni proces –finančni del, kompetentno opremljene učitelje … kar je pogoj za uresničitev tega pomembnega cilja.« je povedala še Kolenkova.
Po mnenju Kolenkove je bila sama predstavitev koncepta razširjenega programa šole predstavljena preveč splošno, da bi si lahko ravnatelji ustvarili dokončno podobo in je v veliki meri pustila zmedene občutke. Podobno je bilo z delavnicami, ki so bile namenjene razmislekom o razširjenem programu, ki bi ga pričeli pilotno preizkušati v nekaj šolah v Sloveniji. Kajti odprta so še vsa vprašanja, ki se nanašajo na kadre. Kateri? Kako usposobljeni? Celotna organizacija na šoli? Urnik? Skupine? Prevozi otrok? Financiranje vseh ravni in plasti? Hkrati se tu odpira vprašanje kaj s tem učenci in šole pridobijo, kaj bo boljše, kaj bo zagotovilo večjo kakovost VIZ procesa in še veliko drugih vprašanj?
Ravnatelj Gimnazije Kranj, mag. Franc Rozman bi si želel več transparentnosti v celotni izobraževalni piramidi. “Osnovnošolski ravnatelji bi morali izvedeti, kako so njihovi učenci uspešni v srednjih šolah, mi srednješolski ravnatelji, bi morali izvedeti, kako so naši dijaki uspešni na fakultetah ali delovnih mestih, dekani bi morali izvedeti, kako so njihovi študenti zaposljivi in vse to bi seveda morala vedeti tudi zainteresirana javnost,” še poudarja Rozman.
Sam šolski sistem trenutno ni ravno naravnan v smeri iskanja smeri, ki bo prinesla uspeh, ki bo v zadovoljstvo tako učencem, kot staršem in učiteljem, kot v končni meri tudi zaposlovalcem. Nov Zakon o osnovnih šolah, ki ga je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pripravlja to globel poglablja, če ravno imajo v planu ga še enkrat dati v razpravo.
Tako je pred nami še eno šolsko leto in ravnatelji so prepuščeni sami sebi. Na zadnji konferenci so v večini dobili le potrditev, da počnejo dobro, a še bistveno premalo informacij, ki bi pripomogle k izboljšavi in spremembam. Učitelji, ki delajo s srcem, bodo ponovno tarče, ker se vedno najde en učitelj, ki svoj poklic opravlja nestrokovno in razloge za svoje slabo delo išče v nevzgojenih otrocih. Starši se bodo še vedno preveč vmešavali v samo delo učiteljev in šole, na koncu bodo trpeli le otroci.
Novo šolsko leto, nov začetek in upanje, da mogoče bo tokrat vse potekalo dobro naj bo vsem vodilo in mogoče bo temu res tako. Upanje umre zadnje.
Alenka Gabrovec
