Zakaj potrebujemo Zavod za zaposlovanje?

Redko kateri državljan Republike Slovenije je imel to srečo, da se nikoli ni srečal z Zavodom za zaposlovanje (Zavod). V zadnjem času se glede delovanja zavoda pojavlja vse več pritožb, tako iskalcev zaposlitve, kot delodajalcev. Zavod je v svojem zadnjem obvestilu za javnost podalo izjavo, da se brezposelnost še naprej zmanjšuje, ter da je bilo ob koncu avgusta registriranih 83.843 brezposelni, kar je 1,0 % manj kot julija in 14,4 % manj kot pred letom. Zelo spodbudni podatki, dokler teh številk ne pogledamo bolj podrobno.

Naloge Zavoda za zaposlovanje

Pričakovanja navadnega smrtnika so, da ko se znajde na Zavodu, mu bo le ta pomagal pri iskanju nove zaposlitve. Vendar se dostikrat zgodi, da se iskalec zaposlitve znajde pod hudim pritiskom, ker mu njegova svetovalka nalaga naloge, obveznosti, ki so same sebi namen. Nemalo je tudi primerov, ki kažejo na mobing svetovalcev na Zavodu. Ogromno je zgodb, ko ljudje povedo, da svetovalci kričijo na njih, jih zmerjajo z lenuhi, jih na želen tečaj nočejo poslati, ali celo brez razloga iskalca zaposlitve »vržejo« z Zavoda. Vsekakor je za marsikoga obisk Zavoda psihični napor. Ne samo, da se je znašel na Zavodu in se že v sami osnovi počuti nesposobnega, ampak ga na Zavodu nekdo obravnava, kot da se mu ne da delati. Redko kateri svetovalec si vzame čas in prisluhne zgodbi posameznika in ga v skladu z njegovim dejanskim stanjem usmeri in mu pomaga, kar je po etičnem kodeksu Zavoda, tudi njihova naloga.

V sami osnovi so temeljne dejavnosti Zavoda:

• posredovanje zaposlitev in zaposlitveno svetovanje;
• izvajanje karierne orientacije;
• izvajanje zavarovanja za primer brezposelnosti;
• izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja;
• izdajanje delovnih dovoljenj in zaposlovanje tujcev;
• izdelava analitičnih, razvojnih in drugih strokovnih gradiv s področja dejavnosti Zavoda;
• informiranje o trgu dela, informacije javnega značaja.

Pozivi h reorganizaciji službe za iskanje zaposlitev

Primož Jelševar, Inštitut dr. Antona Korošca: “V Sloveniji imamo na eni strani še vedno veliko brezposelnost, na drugi strani pa veliko povpraševanje po primernem kadru. Največji problem je še vedno neusklajenost izobraževalnega sistema s potrebami trga dela. V Sloveniji potrebujemo učinkovit servis za iskalce zaposlitve, ki bo učinkovit tako za delavce kot delodajalce in bo hkrati deloval kot baza znanja za postavljanje strategije izobraževanja v državi. Če želimo učinkovitost slovenskega gospodarstva približati zahodnemu ne bo šlo brez reorganizacije sistema za iskanje zaposlitev. Dobra praksa iz tujine je ustanovitev regionalnih agencij, ki so financirane na osnovi novih zaposlitev in ne pavšalno.”

Število brezposelnih pada?

Po podatkih Zavoda je število brezposelnih v primerjavi z lanskim letom 14,4 % manjše. Vendar ko človek podrobno pogleda številke hitro ugotovi zanimiv vzorec. V letu 2014 je bilo v januarju 129.843 zaposlenih, v decembru 119.458, leta 2015 v januarju 124.279, decembra 113.076, v letu 2016 januarja 118.165, decembra 99.615 in letos januarja 103.843. Vsako leto je januarja bistveno več nezaposlenih, kot mesec pred tem. Če v to čudno naključje vključimo še vse spodbude Zavoda – Javna dela, Zaposli me, Prvi izziv, Usposabljanja, Samozaposlitve … je število ljudi, ki so vključeni v spodbude identično upadu števila nezaposlenih.

Druga zanimivost, ki jih razkrivajo javno dostopne številke, je število nezaposlenih po letih. Zavod že nekaj let v svoje letne plane vključuje subvencije za mlade do 29 leta starosti, če ravno je število le teh, ki so brezposelni najmanjša. Ljudje, ki so stari med 30 in 49 letom so tisti, ki dosegajo 42 % nezaposlenih, mladi do 29 pa le 18%. Vprašanja komu in zakaj so namenjene aktivacije Zavoda kliče po mnogih novih vprašanjih.

Subvencije za zaposlitve lahko dobijo le tisti, ki so na zavodu prijavljeni najmanj 3 mesece, razen če gre za ljudi z mednarodno zaščito (migrante). Na prvi pogled logičen pogoj – “prednost pri zaposlitvah imajo dolgotrajno brezposelni” je predmet mnogih kritik in teorij zarote. Ena od njih je tudi, da se s tem umetno viša brezposelnost, in v iskalcih zaposlitve ustvarja lažen občutek, da lahko v Sloveniji živimo tudi brez dela ob socialni podpori.

Zdi se, da ta zastarela oblika organiziranega servisa za zaposlitve obstaja zgolj za zagotavljanje zaposlitve za lastne zaposlene svetovalce in vodstvo brez jasne strategije. Slovenski komik je v enem svoje nastopu rekel, da je le v Sloveniji mogoče to, da na Zavodu v čakalnici čakajo bolj izobraženi, kot so tisti, ki tam delajo. Ob nejasni strategiji Vlade RS glede zaposlovanja, pa bi z ukinitvijo zavoda tako pridobili le nekaj 100 brezposelnih, ki pa so v realnem sektorju povsem nezaposljivi.

Iva Vidmar