Marko Zidanšek, SLS: Slovenija bi morala prva podpreti neodvisnost Katalonije

Dogajanje zadnjih dni v Španiji v marsikateremu Slovencu prebudi davno pozabljena čutenja ter bolečine in prikliče na dan vse dogajanje iz časa, ko smo se sami borili za svojo neodvisnost in samostojnost.

Če ravno pravno formalno zgodba ni identična naši, tudi ne zgodbi osamosvojitve Kosova, ker Španija je del Evropske unije, ne moremo mimo tega, da gre za zgodbo naroda, ki si želi svojo državo in so jim bile pri tem te možnosti odvzete. Še več, policijska država, ki je bila vzpostavljena iz strani španskih oblasti med glasovanjem ne more biti v ponos evropskim vrednotam in vsaj od Evropske unije bi evropejci pričakovali takojšen  odločen odziv, ki ga še vedno ni bilo.

Mag. Marko Zidanšek, predsednik SLS, je zgrožen nad nedeljskimi španskimi ukrepi in poziva slovensko vlado: »Slovenija ima zgodovinsko priložnost, da prva potrdi samostojnost Katalonije takoj po razglasitvi rezultatov referenduma. Prav Slovenci moramo razumeti, kaj pomeni odločitev za samostojnost, kako težko jo je doseči in kako polni zanosa so prvi samostojni koraki. Naša dolžnost je, da v skladu z mednarodnim pravom podpiramo pravico vsakega naroda do samoodločbe in zato podpremo Katalonce pri sprejeti odločitvi. Vsak narod naj odloča o svoji usodi na enak način, kot smo decembra 1990 o svoji prihodnosti odločali Slovenci. Celotno slovensko politiko zato pozivam, da smo glede tega vprašanja vnaprej enotni in pripravljeni.«

Dejan Steinbuch je za Portal plus zapisal: “Če Bruselj ni zmožen proaktivno ravnati tedaj, ko gre za obrambo državljanskih in političnih pravic ter spoštovanje človekovega dostojanstva, potem k vragu s takšno nadnacionalno skupnostjo! V trenutku, ko represivni organi za ulicah in trgih s solzivcem, pendreki in gumijastimi naboji obračunavajo z ženskami, starci in mladoletniki, je konec sanj o skupni evropski prihodnosti.”

Razlogi zakaj se Katalonija želi odcepiti ima dolgo zgodovino

893 poškodovanih, 26 šol razbitih, 90 % podpora 42,3 volivcev na nedeljskem referendumu o neodvisnosti Katalonije je le vrh ledene gore dolgoletnih poskusov odcepitve. Analitiki za »črno nedeljo« vidijo krivca v španski vladi, ki naj bi na vse predloge in želje Kataloncev odločno odgovorila z NE. Sicer si sedaj Madrid želi dialog, kar podpira tudi špansko ljudstvo, ne glede na razplet referenduma, a storjeno ne bo nikoli pozabljeno.

Katalonci, na čelu z Carles Puigdemont, menijo, da ima Katalonija moralno, ekonomsko, kulturno in politično pravico do samoodločbe. Oblastem v Madridu še vedno niso oprostili leta 2006 okleščene avtonomnosti. Prepričano so, da Madridu samo dajejo, a v zameno dobijo malo, namreč iz skupne blagajne dobijo približno 12 milijard manj kot vanjo vplačajo, po drugi strani pa se lahko sami preživijo s turizmom in ostalega dela države ne potrebujejo, ter za gospodarsko krizo krivijo Madrid. Katalonci so prepričani, da Madrid ne zna voditi državo, kar nakazuje že stopnja brezposelnosti, ki je v Barceloni bistveno nižja. Zardi vsega naštetega so se odločili za referendum, ki je za katalonske oblati zavezujoč in bodo morali samostojnost razglasiti v 48 urah.

Madrid še vedno vztraja, in ima pri tem podporo voditeljev Evropske unije, da referendum ni zakonit. Sklicujejo se na špansko ustavo iz leta 1978, ki ne predvideva pravice do samoodločbe. Hkrati se opirajo tudi na odločitev ustavnega sodišča, da je referendum neustaven. Zato so uporabili vsa sredstva, za katera že vedno vztrajajo, da niso bila nasilna, ampak nujna, da bi referendum ustavila.

Je referendum res nezakonit? Kako dalje?

Španiji 155. člen ustave omogoča, da Kataloniji odvzame avtonomnost, kar je že pozval vodja stranke Ciudadanos Albert Rivera. Premier Mariano Rajoy je že sklical koalicijo, da se dogovorijo o naslednjih korakih, kajti enostransko razglasitev neodvisnosti je potrebno preprečiti. Obe strani si sicer želita dialoga, a kaj bo razplet zaostrenih razmer bo jasen v teh dneh, saj mora še katalonski regionalni parlament odločiti o neodvisnosti. Katalonci so med drugim za danes napovedali splošno stavko, nekateri so že včeraj mirno protestirali na trgih.

Evropska komisija se pozno in medlo odziva na dogajanje

V Evropski komisiji so poudarili, da nasilje ne sme biti sredstvo v politiki in so pozivali k hitremu premiku od konfrontacije k dialogu. Ponovili so svoje stališče, da je nedeljski referendum po španski ustavi nezakonit in da je to notranja zadeva Španije, ki jo je treba reševati v skladu s špansko ustavo. Vendar v primeru zakonitega referenduma, na katerem bi se Katalonci izrekli za neodvisnost, bi to pomenilo, da Katalonija ostaja zunaj EU.

Države članice so bolj jasne.

Tiskovni predstavnik češkega predsednika Jiri Ovčaček je menja, da nasilje v Kataloniji pomeni konec evropskih sanj. Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je pozval k čimprejšnjim pogovorom in k ohranitvi miru. Srbska premierka Ana Brnabić je podprla Madrid. Med srbskimi poslanci je neposredno katalonski referendum podprla le manjša stranka, Liga vojvodinskih socialdemokratov. Emmanuel Macrone, francoski predsednik, je tudi podprl “ustavno enotnost” Španije. Prav tako je madžarski premier Viktor Orban podprl stališče, da je to notranja zadeva Španije.

Zeid al Husein, visoki komisar ZN za človekove pravice, je pozval španske oblasti, naj preiščejo morebitne kršitve v posredovanju policije na nedeljskem glasovanju.

Nedeljski referendum je razdelil tako Španijo, kot Evropo. Ali bo v primeru neodvisnosti povzročila le ta domino efekt, bo jasno zelo kmalu.

Metod Kranjc