Slovensko zadružništvo letos praznuje 145 let delovanja. Ob tem visokem jubileju smo se pogovarjali s Petrom Vriskom, dolgoletnim predsednikom Zadružne zveze Slovenije.
Ob častitljivem jubileju, 145 let slovenskega zadružništva, se je dobro ozreti nazaj. Pravijo, da je slovensko zadružništvo po tradiciji in organizaciji mogoče ob bok postaviti velikim evropskim zadrugam. Kaj so najpomembnejši dosežki slovenskega zadružništva v zadnjih desetih letih?
S prevzemom vodenja Zadružne zveze Slovenije pred 20 leti sem želel, da se zadružništvo ohrani in razvija. Ponosen sem, da smo uspeli okrepiti njegovo vlogo in pomen. Preko naših zadrug poteka odkup in prodaja 80 % vseh slovenskih kmetijskih proizvodov, kar naše zadružništvo in Zadružno zvezo Slovenije uvršča v sam vrh Evrope. Zadružne vrednote postajajo vse pomembnejše v različnih dejavnostih, ne le kmetijstvu.
Zadružna zveza Slovenije danes zadrugam omogoča številne storitve, od pravnega in ekonomskega svetovanja, promocije, informiranja, izobraževanja in interesnega zastopanja, doma in v tujini. Združuje 62 kmetijskih in gozdarskih zadrug, ki so v letu 2016 ustvarile dobiček in to v času nizkih odkupnih cen in negotovih razmer na trgu. Zadruge imajo preko 2.500 zaposlenih in preko 13.500 članov ter vsaj trikrat toliko kmetij z zadrugami poslovno sodeluje na področju odkupa in prodaje. Zadruge so v zadnjih desetih letih podvojile promet na povprečno 10,4 milijonov evrov na zadrugo. V letu 2016 so ustvarile skupaj 620 milijonov evrov prihodkov. Tri četrtine vseh zadrug posluje z dobičkom. Tudi kapital se v zadrugah skozi leta ohranja in se že vrsto let giblje okrog 170 milijonov evrov. Zadruge članice Zadružne zveze ustvarijo 80 % prihodkov vseh zadrug v Sloveniji.
Okrepili smo sodelovanje zadrug s trgovskimi sistemi, še posebej z največjim trgovcem, kjer smo izvedli promocijo zadružnih proizvodov v trgovskih centrih, po vsej Sloveniji smo imeli dogodke Radi imamo domače, uredili smo odnose na področju franšiznega poslovanja in zastavili delo na področju pridelave in odkupa zelenjave, ki je priložnost za male kmetije. Krepili smo zastopanost zadrug pri lokalni oskrbi javnih zavodov, šol, bolnišnic, vrtcev. Zadruge uspešno prenavljajo svoje trgovine. Trenutno jih deluje okrog 350, oskrbujejo pa podeželsko prebivalstvo in kmetije.
Pomemben dosežek zadružništva je ohranjanje Deželne banke Slovenije v pretežno zadružnem lastništvu, saj je nepogrešljivi partner našemu kmetijstvu in podeželju, z njo sodeluje nekaj 10.000 kmetij in okrog 50 zadrug. V lastništvu Deželne banke Slovenje je tudi Semenarna Ljubljana. Semenska neodvisnost zagotavlja prehransko varnost prebivalcem vsake države in daje možnosti, da uživamo kakovostno lokalno hrano iz avtohtonih in tradicionalnih sort. Ko je podjetju grozil stečaj, smo se odločili za nakup in sanacijo. Po uspešno zaključeni prisilni poravnavi v začetku februarja je Semenarna Ljubljana aktivno vstopila v novo sezono in posluje uspešno. Sodelovanje z zadrugami se je v zadnjem letu povečalo za 30 %, odprtih pa je še veliko možnosti za večje sodelovanje.
Po drugi strani – kaj so bili v času vašega vodenja največji izzivi? Je izziv tudi reševanje obveznosti Kapitalske zadruge, ki je največja lastnica Deželne banke Slovenije?
V času mojega vodenja se je odnos politike do zadrug precej spremenil, kar je rezultat našega dolgoletnega dela in iskanja konsenza. Politika danes razume zadruge kot pomemben dejavnik. Zadruge so deležne spodbud za ustanavljanje na najrazličnejših področjih. Lani je bilo ustanovljenih okoli sto novih zadrug. Naša vloga postaja vse bolj prepoznavna: ohranjamo delovna mesta, zagotavljamo oskrbo ter poseljeno in obdelano podeželje. Zadruge proizvajamo kakovostno hrano, temelj vsake družbe, zato pričakujem, da bo politika še naprej spodbujala naše delo in našla rešitve tudi v smeri zadrugam prijaznejše davčne zakonodaje in ponovne uvedbe zadružne revizije.
Pomembna je organizacija skupne nabave, s katero se ukvarjamo že več let. Želimo, da bi do skupne nabave zadrug prišlo na ravni celotne države, a imamo več skupin zadrug, ki so se za skupno nabavo dogovorile med sabo. Še boljše cene bi lahko dosegle, če bi sodelovale vse skupaj. Začeli smo tudi z oblikovanjem kolektivne znamke zveze, s katero želimo povečati prepoznavnost. Določili bomo pogoje za zadrugo, da bo lahko uporabljala kolektivno znamko.
Pomembno vlogo za slovensko kmetijstvo in podeželje ima Deželna banka Slovenije, kjer smo slovenski zadružniki preko Kapitalske zadruge in nekaterih zadrug večinski lastniki. Razvoj je gradila na zaupanju in sodelovanju z lastniki, ki so brez pomoči države izvedli dokapitalizacijo banke. Leto 2016 je zaključila z 2,9 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo. Številne investicije na kmetijah in v zadrugah so bile izvedene s financiranjem Deželne banke Slovenije. Preko nje poteka pomemben del kmetijskih subvencij iz Evropske unije. Zaposleni v banki dobro poznajo vsakega svojega komitenta, ga spremljajo skozi njegov razvoj in poslovne odločitve ter mu tako lažje pomagajo, če se znajde v težavah. Zadruge, ki so pomembni lastniki banke, preko Kapitalske zadruge, z.b.o., skrbijo za njeno učinkovito upravljanje.
Zakaj je do zadolžitve sploh prišlo?
Kapitalska zadruga je trenutno v fazi aktivnosti poplačila obveznosti do banke upnice. Na tem delamo že dalj časa. Kapitalska zadruga je v preteklosti morala, če je želela ohraniti banko v zadružni lasti, po neupravičeno odvzetih glasovalnih pravicah na skupščini banke in uspešno izvedeni prevzemni ponudbi, sodelovati pri dokapitalizaciji banke. Za ta namen se je Kapitalska zadruga zadolžila v višini 17 milijonov evrov in polovico dolga vrnila. KD Holding je takrat želel postati večinski lastnik banke. Na skupščini Deželne banke Slovenije 
25. avgusta 2006 je bil v nadzorni svet Deželne banke Slovenije imenovan Aljoša Tomaž, postavljen na to mesto na predlog KD Holdinga, ki je 13. septembra 2006 prevzel vodenje nadzornega sveta banke vse do 30. junija 2008, predsednik uprave banke pa je bil takrat dr. Draško Veselinovič. V tistem času se je banka odmaknila od osnovnih zadružnih načel, šla v mnoge rizične naložbe s področja vrednostnih papirjev in nepremičninskih naložb, kar se je pokazalo v številnih odpisih, ki jih je morala banka izvesti v naslednjih letih iz teh naložb. Po dveh letih je Kapitalska zadruga na sodišču dokazala, da so ji bile neupravičeno odvzete glasovalne pravice. Tako so zadružniki ponovno prevzeli upravljanje banke 1. julija 2008. Banko so po ponovnem prevzemu upravljanja sanirali in jo naredili danes uspešno. Letos poteče rok za odplačilo preostanka kredita Kapitalske zadruge. Kapitalska zadruga je posojilo redno odplačevala, ostalo ga je dobrih 9 milijonov evrov. Postopki tečejo v skladu s pravili in sklepi organov ter v dogovoru z banko upnico, zadeva je v procesu reševanja. Zadruge bodo v določenem delu sodelovale pri zagotavljanju sredstev za poplačilo dolga. Za del posojila, za katerega zadruge same ne bodo zmogle zagotoviti sredstev, pa iščemo zunanjega investitorja, ki bo spoštoval slovenskega kmeta. Zaradi dobička je za vlagatelje zanimiva. Zadružniki se še nismo odločili dokončno, kdo bo to. Želimo si partnerja, ki bo banko razvijal v korist slovenskega kmeta in zadružnikov.
Zadružništvo je center odkupa hrane slovenskega porekla. Kako bi lahko spodbudili večjo prodajo hrane, pridelane v Sloveniji?
Osnova je splošno zavedanje potrošnikov, da slovenski kmetje in zadruge pridelujemo izjemno kakovostno hrano ter da nakup lokalne hrane ne prispeva le k zdravju, ampak tudi k zaposlovanju ljudi in ohranjanju poseljenega in obdelanega slovenskega podeželja. K temu pripomore tudi Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov ter nacionalna promocija mleka in mesa, ki pomembno prispevata k ozaveščanju potrošnikov. Zveza je pri zbiranju prispevka ter spodbujanja zadrug in kmetov za vstop v shemo »Izbrana kakovost Slovenije« odigrala zelo pomembno vlogo, oblikovale pa so tudi lastne blagovne znamke, ki se uveljavljajo v lokalnem okolju.
Zakonodaja s področja javnega naročanja je urejena na način, ki omogoča oskrbo javnih zavodov z lokalno pridelano hrano. V naslednjih mesecih bo vzpostavljen informacijski sistem, ki bo v pomoč javnim zavodom pri pripravi javnega naročila. Javne zavode bi lahko še bolj spodbudili in povečali oskrbo z lokalno slovensko hrano tudi z organizacijo regijskih posvetov, kjer bi se zbrali lokalni župani, ravnatelji šol, vrtcev, domov za ostarele, bolnišnic, njihovi vodje nabave, kmetje in zadruge. Vemo, da je kakovostna lokalna hrana temelj zdravja in dobrega počutja.
Ko govorimo o lastni preskrbi, brez lastnih semen o tem ne moremo govoriti. Če smo odvisni od Monsanta, Bayerja ali Pioneerja, potem težko zagotavljamo samooskrbo. Slovenski narod si zasluži, da ima možnost ohranjati in vzgajati avtohtone slovenske sorte, ki mu zagotavljajo neodvisnost in prehransko varnost. Globalizacija je na vrhuncu prinesla tudi veliko negativnih učinkov. V Evropi opažam, da sicer vsi govorijo globalno, delujejo pa čedalje bolj lokalno.
Ali se vam zdi, da povprečen slovenski kmet dobro razume delovanje zadrug? Razumevanje česa bi mu najbolj koristilo? Se vam zdi, da zadružništvo ponuja kaj, česar slovenski kmet ne izkoristi v dovolj veliki meri?
Zanimivo je, da se zadružništvo najbolj razvija takrat, ko je družba v krizi. Takrat, ko gre relativno dobro, ljudje ne čutijo potrebe, da bi sodelovali. Če se ozremo v drugo polovico 19. stoletja, zasledimo pojav tujega kapitala, ki se mu Slovenci niso zmogli zoperstavljati, ker je bil na voljo po zelo visokih obrestnih merah. Kdor si je karkoli izposodil, je zelo težko vrnil. Prišlo je do množičnega propadanja malih kmetov in podjetnikov. V slovenskem prostoru so začeli ustanavljati zadružne hranilnice, ki so malim ljudem omogočale pridobitev finančnih virov. Zadružništvo je bilo branik interesov slovenskega naroda. Podobno tudi danes živimo v svetu velikih gospodarskih izzivov. Opažamo interes za ustanavljanje zadrug na najrazličnejših področjih in to spodbujamo. Zadruge temeljijo na vrednotah samopomoči, demokratičnosti, samouprave, enakosti, pravičnosti in solidarnosti.
Osnovni namen zadruge ni ustvarjanje dobička, temveč uresničevanje konkretnih potreb, kot so dodajanje vrednosti in trženje proizvodov, oskrba z repromaterialom, reševanje stanovanjskih problemov, oskrba s potrošnim blagom in oskrba z različnimi storitvami, od zdravstvenih do izobraževalnih. Člani zadruge so hkrati tudi lastniki zadruge. Vsak član ima en glas, kar pomeni, da imajo enakovredno možnost odločanja, torej lahko sodeluje pri odločitvi o poslovanju zadruge, hkrati pa z zadrugo poslovno sodeluje in kupuje njene izdelke in storitve. Na podlagi sodelovanja članov zadruga lahko tudi izboljša pogajalski položaj članov in konkurenčnost na trgu. Člani participirajo pri dodani vrednosti, ki bi sicer pripadala drugi osebi. Vse to pa so prednosti, ki jih kmetje v veliki večini poznajo in razumejo, saj je velika večina kmetij v Sloveniji povezanih v zadruge ali z njimi tako ali drugače poslovno sodelujejo. Vsak, ki danes želi sodelovati, ima možnost biti povezan v zadrugo in skupaj s sočlani zadrugo upravljati in z njo sodelovati.
Če se po retrospektivah obrnemo v prihodnost … Kaj pričakujete od prihodnosti slovenskega zadružništva v roku 10 let? Kakšen je vaš načrt in v katero smer mislite, da se bo razvijalo?
Zadružništvo ima prihodnost. Regionalna organizacija Zadruge Evrope ocenjuje, da je v Evropi približno 160.000 zadrug z okrog 123 milijonov članov in 5,4 milijona zaposlenih delavcev. V Sloveniji je veliko možnosti za razvoj zadružništva. S primernimi spodbudami, davčnimi olajšavami in promocijo se bo zadružništvo uspešno razvijalo tudi v prihodnje. Zadružništvo je način delovanja, ki je drugačen od kapitalizma, spoštuje posameznika, dela na dolgi rok. Če se ozremo na kmetijsko in gozdarsko zadružništvo, sem prepričan, da se bo njegova vloga v prihodnje krepila. Potrošnik bo vedno bolj iskal lokalno kakovostno pridelano hrano, ki jo pridelujejo slovenski kmetje in zadruge. Nekatere zadruge bodo svojo dejavnost usmerile v ekološko pridelavo in predelavo, razvijale dodatne storitve na podeželju. Pomembno vlogo zadrug v prihodnje vidimo na področju ohranjanja obdelanega in poseljenega podeželja, turistični ponudbi na podeželju, ohranjanju tradicij in običajev, opravljanja različnih storitev za prebivalce. Postajale bodo temelj življenja na podeželju in gradnik ohranjanja slovenstva.
Je socialno zadružništvo del slovenske prihodnosti? Zakaj?
Zadružništvo je lahko tudi posebna oblika socialnega podjetništva, saj ga odlikuje odpornost na tržne pretrese, velik potencial za socialno integracijo in zaposlovanje ter odlična prilagojenost lokalnim izzivom. Krepijo družbeno solidarnost in kohezijo, spodbujajo prostovoljsko delo, krepijo sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, zagotavljajo dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvijajo nove možnosti zaposlovanja, zagotavljajo dodatna delovna mesta ter socialno integracijo in poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela. Za primer lahko vzamemo zadruge v pokrajini Trentino v Italiji, ki ima 255 tisoč članov, povezanih v 536 zadružnih podjetij s področja kmetijstva, kreditiranja, potrošništva, proizvodnje in socialnih storitev.
Izzivi so vedno del procesa dela. Si lahko predstavljate, kakšni slovensko zadružništvo čakajo v prihodnosti?
Zadružništvo čaka še vrsta novih izzivov, povezanih z razvojem krožnega gospodarstva, zelenih tehnologij in digitalizacije. Slovenija je četrta najbolj gozdnata država v Evropi, zato je nujno, da se sanirajo gozdovi ter razvijeta gozdno-lesna veriga in lesnopredelovalna industrija. Začenjamo sodelovanje v okviru Strategije pametne specializacije na področju Strateškega inovativno-razvojnega partnerstva za področje hrane. Slovenija za svojo konkurenčnost potrebuje ustrezno vzpostavitev sistema namakanja z zagotovitvijo stroškovno sprejemljive in vremensko manj odvisne pridelave. Začenja se oblikovanje nove skupne kmetijske politike po letu 2020, ki bo pozornost namenila učinkovitemu odzivanju na podnebno dogajanje. Naša naloga je, da kmetom pomagamo kmetijsko pridelavo prilagoditi na podnebne spremembe, varstvo okolja, varovanje biotske raznovrstnosti, zmanjšanje degradacije tal ter za bolj trajnostno uporabo pesticidov in gnojil.
Česa si za slovensko zadružništvo in slovenskega kmeta v prihodnosti najbolj želite?
Stabilno poslovno okolje, ki bo podpiralo razvoj slovenskega kmetijstva, zadružništva in podeželja. Nujno bo slovenskemu kmetijstvu in zadružništvu zagotoviti podporno okolje tako na nacionalni ravni kot na ravni Evropske unije. Ključno je, da zagotovimo, da bo prihodnja skupna kmetijska politika po letu 2020 slovenskemu kmetu, zadrugam in podeželju zagotavljala pogoje in spodbude za prilagoditev novim izzivom, povezanih z nestabilnimi trgi, podnebnimi spremembami, varovanjem okolja, zagotavljanjem prehranske varnosti prebivalcev in digitalizacijo.
Anja Vrhovnik
