Zidanškova SLS zmagovalka volitev v zgornji dom parlamenta!
Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek je pravkar razglasil zmago na današnjih volitvah v Državni svet RS, t.i. zgornji dom slovenskega parlamenta. Poleg Zidanška so bili iz vrst SLS v državni svet izvoljeni Srečko Ocvirk (župan občine Sevnica), Franc Rokavec (župan občine Litija), Marjan Maučec (dosedanji generalni sekretar Državnega sveta RS), Tone Hrovat (direktor biotehniške gimnazije Grm), Cvetko Zupančič in Branko Tomažič (predsednik in podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije), kar bo glede na sedaj še neuradne rezultate volitev verjetno največja svetniška skupina v prihodnjem sklicu državnega sveta RS.
Zgodovinska vrnitev SLS
Zidanšek je ob zgodovinskem povratku SLS v državno politiko napovedal: »Kot predstavniki lokalnih interesov iz vrst SLS se bomo v novem mandatu Državnega sveta RS v skladu s politiko SLS aktivno zavzemali za decentralizacijo in nadaljnje približevanje enakomernemu razvoju Slovenije. Izvolitve naših mnogih županov, funkcionarjev in članov so dokaz, da je v SLS veliko ljudi, ki jim Slovenci zaupajo in obenem spoznanje, da Slovenija v državni politiki potrebuje močno SLS, da bo lahko napredovala. Naš cilj je državljanom zagotoviti enakovredne pogoje za življenje ne glede na to ali živijo v mestih ali na podeželju.”
Iz vrst SDS so bili izvoljeni dosedanji svetniki Rajko Fajt, Milan Ozimič, Bogomir Vnučec, Franc Golob, Dušan Strnad in dosedanji podpredsednik Državnega sveta Branko Šumenjak. Predsednik SDS Janez Janša je na twitterju že včeraj napovedal zmago koalicije SLS, SDS in neodvisnih.
Tretje mesto med strankami pripada stranki SD, kjer so elektorji izvolili Velenjskega župana Bojana Kontiča, Bojana Režuna, ki je podžupan v Idriji in dosedanjega svetnika Tomaža Horvata. Dva svetnika Miroslava Ribiča in Petra Požuna so si izborili v SMC.
Ostali neodvisni svetniki iz lokalnih interesov so še Igor Velov, Franc Kangler, Matjaž Švagan, Davorin Terčon, Boris Popovič, po lokalnih interesih pa še Mitja Gorenšček, Marija Lah, Jože Smole, Igor Antauer, Lidija Jerkič, Oskar Komac, Ladislav Rožič, Branimir Štrukelj, Alojz Kovšca, Bojana Potočan, Branka Kalenič Ramšak, Matjaž Gams in Boris Šuštaršič.
NSi, DeSUS in drugim manjšim političnim strankam, se v Državni svet ni uspelo uvrstiti, kar je po mnenju političnih analitikov odraz njihove lokalne moči in slabe podpore interesnih združenj.
Kaj je Državni svet
Slovenski parlament je dvodomen. Sestavljata ga Državni zbor (t.i. spodnji dom), ki je splošno ljudsko predstavništvo ter Državni svet (t.i. zgornji dom), ki je predstavništvo posebnih interesov. Parlamentarne funkcije so močno zgoščene v Državnem zboru, ki v zakonodajnem postopku oblikuje zakone, ki so najpomembnejši splošni pravni akt v kontinentalnih pravnih sistemih, kamor šteje tudi slovenski. Zakonodajni postopek poteka na podlagi pooblastil Ustave, konkretneje pa je urejen v Poslovniku Državnega zbora. Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov.
Državni svet sestoji iz 40 članov, in sicer:
– štirje predstavniki delodajalcev,
– štirje predstavniki delojemalcev,
– štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev,
– šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti,
– dvaindvajset predstavnikov lokalnih interesov.
Kako potekajo volitve v državni svet:
Za razliko od Državnega zbora, se Državni svet voli na posreden način. Volilno pravico imajo tisti, ki so člani interesnih skupin, ki jim je zagotovljeno zastopstvo v Državnem svetu, kot npr. delodajalci, kmetje, sindikati, in lokalne skupnosti. Posebnost je tudi v tem, da imajo aktivno volilno pravico v določenem obsegu tudi tujci, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost na enem izmed interesnih področij oziroma so v delovnem razmerju. Volitve opravijo posebna volilna telesa.
Pristojnosti državnega sveta:
-državnemu zboru predlaga sprejem zakonov
-državnemu zboru daje mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti
-zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča
-zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena
-na zahtevo državnega zbora mora državni svet izreči mnenje o posamezni zadevi.
Če se bo uresničila napoved predsednikov SDS in SLS bi lahko po mnogih letih državni svet znova v večini desno usmerjen, kar je vsekakor znanilka velikih sprememb v slovenski državni politiki in zgovoren podatek ob prihajajočih volitvah v slovenski parlament. Na njih bomo 3. oz. 10. junija 2018 državljani odločali kakšna bo nova sestava spodnjega doma parlamenta, s tem pa tudi kakšna bo prihodnja vlada in prihodnost Slovenije.
Metod Kranjc
Powered by Contextual Related Posts
ČEstitke mojemu soobčanu Marku Zidanšku!
Športna čestitka Zidanšku, ki je dosegel enega zgodovinskih rezultatov SLS. Upam, da boste brez Vriska sposobni sestavit desno koalicijo v državnem svetu. Vse dobro.