Tipamo po žepu in telefona ni tam. Preverimo, ali je morda v katerem izmed drugih žepov na oblačilih. Telefona ni. Roke se nam pričnejo tresti, zajame nas vročica in mrzlično pričnemo brskati po stvareh, ki jih imamo pri sebi – v upanju, da bi ga našli. Naše možgane preplavi tisoč misli. Ugotoviti poskušamo, kje smo ga nazadnje uporabljali. Ne uspe nam, saj je zbrati misli v navalu panike precej težje, kot je morda videti. Oblije nas mrzel pot.
Odvisnost od pametnega telefona je v sodobnem času vse pogostejši pojav. Strokovnjaki opredeljujejo odvisnost kot stanje, ki se prične s preprostimi, prijetnimi občutki ob uživanju neke snovi ali ob izvajanju določene dejavnosti, ki v nas vzbuja občutke sreče in zadovoljstva. Odvisnost lahko povzročijo alkohol, nikotin, delo, nakupovanje in vrsta drugih snovi ali dejavnosti – nenazadnje tudi pametni telefon. Nedolžnim občutkom sreče in zadovoljstva sledijo kompulzivna dejanja. Ljudje, ki so razvili odvisnost, se tega pogosto niti ne zavedajo – čeprav njihovo početje vpliva tudi na druge.
Od telefona do … najboljšega prijatelja?
Je res, da nas lahko ta majhna, na videz nedolžna naprava, popolnoma zasvoji? Če samo pomislimo, koliko različnih funkcij nam nudijo pametni telefoni – igranje iger, uporaba različnih aplikacij in družabnih omrežij, uporaba navigacije, lov za informacijami ter mnoge druge funkcije so danes popolnoma izpodrinile osnovni namen mobilnih telefonov – klicanje in pošiljanje kratkih sporočil. Zagotovo se vsi strinjamo, da gre za zelo praktičen pripomoček, ki ga lahko vsakodnevno uporabljamo na različnih področjih. Preverjanje e-pošte, prebiranje novic in aplikacije, ki nas vodijo na trnovi poti do bolj zdravega načina življenja so vsekakor uporabne funkcije. Kljub temu pa je morda sedaj pravi čas, da se vprašamo, ali nam v sodobnem času res vladajo pametni telefoni.
Imajo jih že otroci
Ne razumimo narobe. Nič slabega ni, če otroku omogočimo uporabo mobilnega telefona. Nikoli ne vemo, kdaj nas bo potreboval. Narobe pa je, da otroke že od majhnega navajamo na uporabo pametnih telefonov. Pred kratkim sem opazila, da ima 7 let star otrok znamenitega iPhona in sploh ne dvomim, da obvlada na tisoče funkcij, o katerih se meni niti ne sanja.
Kot otroci smo se ure in ure zabavali na svežem zraku. Dež in mraz nam nista mogla do živega, saj so bili trenutki igre s prijatelji vredni vsakega žrtvovanja. Na obraz so nam privabili nasmeh in tudi danes nam ga, kadar vidimo otroke, ki se zunaj igrajo s prijatelji. Vendar nasmeh je danes drugačen. Ne sproži ga spomin na lastno otroštvo, temveč tisti majhen žarek upanja, da otroci v sodobnem času niso zasvojeni z napravami in da ob igri s prijatelji uživajo tako, kot smo nekoč uživali mi.
Kako prepoznamo zasvojenost s pametnim telefonom?
Celodnevna uporaba pametnega telefona vsekakor ni dober znak. Pomagamo si lahko s preprostim vprašanjem. Kako bi se počutili, če bi poskušali teden dni preživeti brez pametnega telefona? Vas zmrazi že, ko samo pomislite na to?
Ali pametni telefoni ogrožajo naše socialno življenje?
Danes smo priča virtualnim odnosom. Družabna omrežja, aplikacije za zmenke in video klepeti počasi, a vztrajno klestijo naše socialno življenje. Morda se tega ne zavedamo, saj imamo virtualne prijatelje. Ti postanejo pomembnejši od realnih stikov v vsakdanjem življenju. Ste že tudi sami opazili prijatelja na kavi, ki namesto, da bi se posvečala drug drugemu, posvečata vso pozornost sveta svojemu pametnemu telefonu? Ob tem se vprašamo, zakaj sta se pravzaprav odpravila na »druženje« ko pa bi lahko popila kar »virtualno kavo«.
Internet je lahko odličen kraj za spoznavanje novih ljudi, če za trenutek postavimo na stran vse nevarnosti, ki pretijo na nas. Internet je tisti, ki nas lahko poveže s starimi prijatelji. Internet je tisti, ki lahko prispeva k novemu, romantičnemu razmerju. Kljub temu pa izključno spletne povezave niso zdravo nadomestilo za resnične življenjske interakcije. Virtualni prijatelji so pogosto obdani z mehurčkom, v katerega težave iz realnega sveta nimajo vstopa. Zaradi navideznih odnosov pozabljamo na ljudi, ki jim je dejansko mar – na ljudi, s katerimi lahko razvijemo zdrave, pozitivne in dolgoročne odnose.
Ker sem želela ugotoviti, kako posamezniki različne starosti gledajo na uporabo pametnega telefona, sem za mnenje poprosila znance.
Žiga (29 let): »Pametni telefon sicer ni slaba zadeva, le uporabljati ga je potrebno v mejah normale. Mislim, da na zasvojenost s pametnimi telefoni ne gledamo kot na težavo, temveč jo jemljemo kot nekaj povsem običajnega. Spomnim se, kako je bilo, ko smo kot otroci obiskali prijatelje. Starše smo prosili za dovoljenje, se odpravili do hiše, v kateri je živel prijatelj in nato pritisnili na zvonec. Stike smo sicer ohranili vse do danes, le da je v sodobnem času popolnoma drugačna zgodba. Prijatelji me pogosto obiskujejo, a zvoka zvonca skorajda ne poznam več. Preden me obiščejo, me namreč pokličejo po telefonu in mi sporočijo, da so pred vrati. Naj omenim, da moj zvonec deluje.«
Vlasta (54 let): »Priznam, da tudi sama kdaj pa kdaj pobrskam po telefonu, vendar gre v večini primerov le za iskanje informacij z uporabo spleta. Nič nimam proti uporabi pametnih telefonov, zmrazi me pa, kadar med družinskim kosilom vsak privleče na dan svojega pametnega prijatelja. Ali jih res ne moremo pustiti v žepu ali sobi vsaj takrat, ko preživljamo dragoceni čas z družino?«
Jožica (73 let): »Ne morem reči, da ne vem, kaj je pametni telefon, lahko pa ponosno zatrdim, da ga ne uporabljam in ga niti ne želim uporabljati. Z znanci se pokličemo preko stacionarnega telefona in se dogovorimo za pristno druženje ob igranju kart. Ljudi ne more nič povezati bolj kot pogovor z zadostno mero humorja in druženje ob kavi ali čaju.
Kako se izogniti novodobni odvisnosti?
Ljudje smo si različni. Vsak posameznik si ustvari svoje lastno mnenje, zato je praktično nemogoče, da bi se vsakdo strinjal z vsakim. Dejstvo pa je, da prekomerna uporaba pametnega telefona ne prinaša nič dobrega. Virtualni odnosi pogosto prispevajo k nastanku depresije in osamljenosti, prihaja pa tudi do občutkov pomanjkanja pozornosti in do hudega stresa, da o pomanjkanju spanja raje niti ne razglabljamo.
Ljudje smo družabna bitja. Kljub temu, da se kdaj pa kdaj obnašamo kot volk samotar, potrebujemo pozornost, ljubezen in pogovor s sočlovekom. Pametni telefon je lahko naš najboljši prijatelj. Lahko nam omogoči virtualni stik in neprekinjeno povezavo s pravimi prijatelji, kjerkoli se nahajamo. Lahko nam prikliče nasmeh na obraz. Lahko nam pomaga pri iskanju želenih informacij in lahko nas pripelje na mesto, do katerega ne poznamo poti. Ne more pa nam vračati ljubezni. Ne zna nas poslušati, ne zna nam povedati svojega mnenja in vsekakor nam ne bo stal ob strani takrat, ko bomo potrebovali pomoč in podporo. Prijatelj lahko. Pomen pristne komunikacije je podoben pomenu dihanja in brez komunikacije bi se človeštvo brez kančka dvoma utopilo v breznu samote.
V družbi dobrih prijateljev, z dobro hrano na mizi in dobrim vinom v vrču se lahko vprašamo, kdaj bomo živeli, če ne zdaj? (M. F. K. Fisher)
Sara Savec
