Naprej na vsebino

Kako (ne)varno je v resnici sedeče delo?

Sedimo med vožnjo. Sedimo med delom z računalnikom. Sedimo na sestankih, med druženjem ob kavi, doma pred televizorjem … Sedenje pravzaprav predstavlja velik del našega vsakdana. A kadar gre za zdravje, je sedenje zagotovo ena izmed naših šibkih točk. 

Statistike kažejo, da kar 86% ameriških delavcev na svojem delovnem mestu sedi. Tudi v Sloveniji obstaja vse več poklicev, ki zahtevajo sedenje. Težava je predvsem v tem, da sedimo tudi med prehranjevanjem, sproščanjem, potovanjem, brskanjem po internetu. Pravzaprav je naravnost šokantno, koliko časa preživimo v sedečem položaju – a se tega niti ne zavedamo.

»Sedeča bolezen« sodobnega časa

Tisoče let smo ljudje na takšne ali drugačne načine skrbeli za rekreacijo in tako krepili celostno zdravje. Do večje spremembe je prišlo sredi 20.stoletja, saj smo se zaradi hitrega tehnološkega razvoja (avtomobili, televizorji, računalniki) spremenili tudi ljudje. Telesno aktivnost smo postavili na stran. Naprave so prevzele naše delo, medtem, ko smo mi postajali vse bolj sedeči.

»Sedeča bolezen« je le ena izmed bolezni, ki v sodobnem času predstavljajo veliko grožnjo za naše zdravje. Gre za eno izmed najbolj nepričakovanih zdravstvenih težav modernega sveta.

Ali je sedenje res tako škodljivo?

Sedeč način življenja zdravju ne prinaša nič dobrega. Naše telo je oblikovano tako, da zahteva določeno mero telesne aktivnosti in kakršnakoli aktivnost je boljša od celodnevnega sedenja.

Kadar sedimo, je naš krvni obtok oviran. Presnova se upočasni, mišice niso več aktivne. Možgani kar kličejo po hrani, saj zaradi slabšega krvnega obtoka ne prejemajo dovolj hranilnih snovi. »Motor«, ki nas poganja, je v prostem teku ali pa je celo izklopljen. V sedečem položaju smo tudi precej nerodnejši.

Pogosto se tolažimo z dejstvom, da si tako ali tako vsak dan vzamemo vsaj 1 uro časa za gibanje. Ta ura je zagotovo boljše, kot če ne bi storili nič, pa vendar – ali 1 ura gibanja na dan zares nevtralizira škodljive učinke sedečega položaja, katerega zavzemamo 9, 12 ali celo več ur dnevno?

Sedenje povečuje tveganje za razvoj številnih zdravstvenih težav

Če pogosto sedimo, smo bolj izpostavljeni nekaterim zdravstvenim težavam. Najpogosteje prihaja zaradi sedenja do sladkorne bolezni, težav s srcem in ožiljem, pojavijo se bolečine v vratu, izjema pa niso niti sindrom karpalnega kanala, slaba telesna drža in debelost.

V eni izmed študij so raziskovalci ugotovili, da so ljudje, ki na delovnem mestu sedijo, pogosto nesrečni in nezadovoljni, kar predstavlja veliko tveganje, da se fizičnim zdravstvenim težavam pridružijo tudi psihične motnje.

Mnogi ljudje iščejo dela, ki zahtevajo sedeč položaj.  Če ste tudi vi med njimi, je morda sedaj pravi čas, da ponovno razmislite o tem, kakšnega dela si pravzaprav želite. Vse pogosteje smo namreč priča besedam, kot so: »Ne želim več delati v pisarni, kaj lahko storim?«

Kaj pravzaprav lahko storimo, da zmanjšamo negativne vplive pogostega sedenja?

Mnogi strokovnjaki priporočajo, da pisarniški stol zamenjamo z žogo, saj na tak način postanemo aktivnejši, poleg tega pa nas žoga na nek način prisili ohraniti normalno telesno držo, zaradi česar se zmanjša tudi bolečina v vratu, hrbtu in rokah. Gre za neverjetno poceni investicijo v lastno zdravje, ki ga moramo vedno uvrstiti na prvo mesto.

Nekateri strokovnjaki predlagajo, da delo, ki  ga sicer opravljamo v sedečem položaju, poskušamo opraviti stoje. Pomagamo si lahko z uporabo tekalne steze. Gibanje pospešuje krvni obtok, naši možgani so tako prehranjeni, mi pa smo posledično bolj aktivni in dovzetni za nove poslovne zamisli.

Če vam predloga nista všeč, lahko negativne vplive sedenja zmanjšate tudi na druge načine. Sedenje je potrebno prekinjati v rednih intervalih, kar pomeni, da vsako uro vstanemo, opravimo nekaj preprostih telesnih vaj ali pa se sprehodimo po pisarni, nakar z delom nadaljujemo. Ogromno lahko storimo tudi z izbiro ergonomsko oblikovanega stola, ki nudi podporo naši hrbtenici in rokam.

Kot zanimivost lahko povemo, da občutijo moški negativne vplive sedečega dela bistveno prej, kot ženske.

Ali je sedenje enako škodljivo kot kajenje?

Med raziskovanjem posledic neprestanega sedenja so strokovnjaki opazili pomembno povezavo med sedenjem in kajenjem. Pri obeh skupinah ljudi so namreč opazili povečan indeks telesne mase, višje vrednosti inzulina in zelo nizke vrednosti dobrega holesterola v krvi. Dokazi o negativnih posledicah dolgotrajnega sedenja so bili tako prepričljivi, da so strokovnjaki negativne posledice sedenja uvrstili v isto kategorijo kot posledice kajenja. V obeh primerih obstaja povečano tveganje za nastanek koronarne srčne bolezni. Glede na omenjene korelacije primerjava med sedenjem in kajenjem ni presenetljiva.

S preprostimi spremembami v življenjskem slogu lahko naredimo velike korake na poti k boljšemu zdravju. Vse, kar moramo storiti je, da se odločimo manj sedeti in več gibati, kar ni težko, saj je naše telo oblikovano za gibanje. Tako bomo pozitivno vplivali na lastno zdravje, misli in telo. Nič ni boljšega od naložbe v lastno zdravje.

In če vam slab dan odvzame vso voljo do zdravega načina življenja, pomislite na naslednji citat.

»Kaj je človekova prva dolžnost? Odgovor je kratek: da je zvest sam sebi.« (Henrik Ibsen)

Sara Savec

 

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice