Poklic trgovca oziroma prodajalca ima za seboj pestro zgodovino. Kot pravi ravnateljica Srednje ekonomsko-poslovne šole Koper, Branka Žerjal, postaja v sodobnem času trgovec vse manj prodajalec, saj prevzema tudi vlogo svetovalca vse bolj zahtevnemu in izobraženemu kupcu. Opravljanje poklica trgovca oziroma prodajalca vsekakor ni tako preprosto, kot se zdi.
Poklic prodajalca ostaja feminiziran, kljub temu, da ga danes vse pogosteje opravljajo tudi predstavniki moškega spola. Definicija poklica kot prodajalca definira osebo, ki prodaja blago oziroma izdelke, s čemer pa se delo še ne zaključi. Prodajne storitve sicer predstavljajo veliko večino dela, vendar pa delo vključuje tudi naročanje in prevzemanje blaga, preverjanje njegove kakovosti, razlaganje, pakiranje, skladiščenje, razvrščanje produktov na police, označevanje cen izdelkov, preverjanje roka uporabe živil, pomoč kupcem pri iskanju želenega izdelka, izpolnjevanje prodajnih listin, vodenje evidence blaga… Lahko rečemo, da si večina ljudi poklic prodajalca predstavlja popolnoma napačno. Prodajalca namreč v večini primerov vidimo samo za blagajno ali med nalaganjem izdelkov na police, vendar se ne zavedamo, da se tukaj njegovo delo ne konča.
Kakšna izobrazba je zahtevana za opravljanje poklica prodajalca oziroma trgovca?
Kdor si želi postati prodajalec, se mora pa končani osnovni šoli vpisati na 3-letno poklicno srednjo šolo, ki izvaja izobraževalni program trgovec.
Kakšno izobrazbo imajo prodajalci v resnici?
Delo prodajalca oziroma trgovca je danes mogoče opravljati tudi s katero koli drugo izobrazbo, saj za to delovno mesto zahtevana izobrazba ni predpisana. Tako pri delodajalcih nimajo prednosti dijaki, ki so zaključili izobraževanje v smeri trgovca, temveč osebe, ki imajo (ne glede na doseženo stopnjo izobrazbe) izkušnje s prodajo, hkrati pa so tudi zelo komunikativne. Vse pogosteje pa delodajalci zaposlujejo tudi študente.
Katere kompetence mora imeti oseba, ki opravlja poklic prodajalca?
Ker opravljanje poklica prodajalca vključuje poslovanje z denarjem, mora imeti oseba smisel za računanje. Gre za poklic, pri katerem smo v neprestanem stiku z ljudmi, zato so zahtevane tudi odlične komunikacijske sposobnosti, katerim sledita še prijaznost in ustrežljivost. Profesionalnost, hitrost in točnost so prav tako vrline dobrega prodajalca.
Da bi si zagotovila natančnejši vpogled v poklic trgovca, sem znanko, ki poklic trgovke opravlja že 12 let, trenutno pa je zaposlena v Hipermarketu Mercator v Mariboru, povabila k pogovoru.
Zakaj si se odločila prav za poklic trgovke oziroma prodajalke?
»Za opravljanje poklica sem se odločila predvsem zato, ker me veseli delo z ljudmi. V časih, ko sem bila še majhna deklica, sem neprestano opazovala prodajalke med opravljanjem dela. Pritegnilo me je tudi dejstvo, da gre za poklic, pri katerem je potrebna velika odgovornost do denarja.«
Delo trgovke opravljaš že 12 let. Verjetno si v tem času pridobila ogromno izkušenj. Kaj je tisto, kar ti daje voljo za nadaljnje opravljanje dela in kaj je tisto, kar prodajalko najpogosteje vrže iz tira?
»Res je, v tem času sem pridobila ogromno pozitivnih, pa tudi negativnih izkušenj. Osebno me pokonci držijo redni kupci v naši trgovini, ki imajo spoštljiv odnos, nemalokrat pa mi dneve polepšajo tudi s humorjem. Veliko stresa in slabe volje povzročijo nezadovoljne stranke z nesramnim odnosom, kupci, ki se jim zelo mudi, vrsta pred njimi pa je še dolga, enkrat mesečno pa me s tira vrže tudi moja plača (smeh).«
Prav to je bilo tudi moje naslednje vprašanje. Glede na delo, ki ga opravljaš – ali si s prejeto plačo zadovoljna?
»O tem bi se dalo razglabljati. Plače prodajalk so nizke. Sicer ne bom pametovala o plačah v drugih trgovinah, ker jih ne poznam. Nezadovoljne stranke z nesramnim odnosom so vse pogostejše, delo je izmensko, dvakrat mesečno delam tudi ob nedeljah. K plači se sicer prišteva dodatek za izmensko delo, za nedeljsko delo, potni stroški in malica. Veliko je odvisno tudi od delovne dobe. Lahko rečem, da sem vesela, ker imam odrasle otroke, ki razumejo, da je nekako pač treba služiti denar. Spomnim pa se, da sem se ob nastopu službe neprestano obtoževala, ker zaradi dela med vikendi nisem imela veliko časa, ki bi ga preživela z družino – predvsem z otroci, ki so bili takrat majhni in so se spraševali, zakaj mamice med vikendi ni doma.«
Ker sem se med vikendom tudi sama odpravila po nakupih v Mariboru, sem poskušala pridobiti mnenje od trgovk oziroma trgovcev v različnih trgovinah. Večina si ni mogla vzeti toliko časa, da bi mi odgovorila, zato so me prijazno odvrnili, drugi pa so z menoj na kratko delili svoje mnenje.
Prodajalka iz prodajalne H&M: »Svoje delo obožujem. Sama sledim modnim trendom, zato našim strankam z veseljem svetujem pri izbiri oblačil. Najtežje je, kadar te stranka prosi za mnenje o tem, ali ji neko oblačilo pristaja ali ne – če ji pristaja, sem zelo vesela, če pa ji ne, pa včasih res ne vem ali bi ji to tudi povedala, nočem je namreč prizadeti (smeh). Po poklicu nisem trgovka, vendar to delo opravljam sedaj že dve leti. Če bi lahko ponovno izbirala, bi se zagotovo odločila za delo v isti trgovini. Nikoli pa ne bi delala v trgovinah, kot so Tuš, Lidl, Mercator, Interspar in podobnih. Se mi zdi, da so trgovke precej bolj nezadovoljne s svojim delom. Kolikor sem slišala od kolegice, so tudi plače katastrofalne.«
Prodajalec iz prodajalne Big Bang: » Računalništvo in tehnologija me zanimata od nekdaj, zato sem s svojim delom zadovoljen. Zadolžen sem za računalniški oddelek. Glede plače skorajda nimam kaj reči. Se mi zdi, da danes tako ali tako vsi jamramo, da imamo prenizke plače. Stranke v naši trgovini niso živčne (razen nekateri posamezniki), kot so običajno v trgovinah s prehrano. S sodelavci se zelo razumemo. Pogosto nas obiščejo stranke, ki pravzaprav niti ne vedo kaj iščejo – večkrat so me že ujeli na oddelku gospodinjskih aparatov, telefonije, foto oddelku in so iskan izdelek opisali kot – saj veste, tista mala črna stvar, ki se vtakne tja (smeh). Se vsaj nasmejimo.«
Prodajalka iz trgovine Mr.Pet: »Z delom tukaj sem pričela šele pred kratkim. Večino časa sem na nogah, nalaganje na police pa je lahko zaradi teže določenih izdelkov zelo naporno. Potem je tukaj še svetovanje stranki, s katerim sem imela na začetku največ težav. Ko me je stranka prvič vprašala, katero hrano priporočam za njenega kužka, sem bila v temi (smeh). Kasneje sem si o teh stvareh prebrala, zato lahko rečem, da danes že znam svetovati. Najbolj me seveda veseli tisto, česar je v naši trgovini najmanj – skrb za živali. Najbolj uživam takrat, kadar je živali treba nahraniti in jim počistiti. Ne morem se upreti, da jih ne bi še malce pocrkljala, čeprav ti največkrat čas tega niti ne dopušča.«
Prodajalka iz trgovine DM: »Dela je ogromno (smeh). Dostikrat se zgodi, da te potrebujejo na blagajni, po drugi strani pa te stranke sprašujejo po nasvetih. Seveda je potrebno tudi napolniti police, preveriti roke uporabnosti, pospraviti košare. Skratka, dela ne zmanjka. Na delovnem mestu je velik pritisk, vendar sem ga že sama vajena. Če bi danes ponovno izbirala, bi se morda zaposlila v kakšni trgovini z oblačili, se mi zdi, da so prodajalke tam kar zadovoljne. Med trgovinami, kot so Tuš, Interspar, Mercator, Hofer, Lidl, Eurospin ipd. bi najverjetneje izbrala Lidl. Kolegica dela v enem izmed njih in je zadovoljna, tako z delom, kot tudi s plačo. Drugih trgovin ne bi izbrala – zaradi prenizkih plač glede na zahtevnost dela, kolikor sem slišala. Glede na moje izkušnje, ko se sama odpravim v katero izmed omenjenih trgovin, pa se mi zdi, da je tudi vse več nervoznih in nesramnih strank. Tega v DM-u, verjamete ali ne, v treh letih dela še nisem doživela.«
Glede na odgovore trgovcev oziroma trgovk sem si sama ustvarila mnenje, da je prodajalkam najtežje prav v trgovinah, kot so Mercator, Tuš, Interspar, Lidl, Hofer in ostalih. Kar se mi zdi zanimivo je predvsem to, da (če izvzamemo znanko, ki sem jo za mnenje poprosila izven delovnega časa), v omenjenih trgovinah nobena izmed trgovk ni želela podati svojega mnenja – najverjetneje zaradi dolge čakalne vrste, ki se je nabrala pred blagajno.
Kot vidimo, so trgovke pri svojem delu vse bolj obremenjene. Ko se bomo torej naslednjič odpravili v trgovino v zadnjem trenutku, živčni, sami sebi v napoto ali jezni na cel svet – ne stresajmo tega na trgovke. Pomislimo raje, koliko dela so v tem dnevu že opravile in koliko dela jih še čaka, ko se bo trgovina zaprla. Ne bodimo mi tista naporna stranka, ki bo izčrpani prodajalki pokvarila ves dan in ji odvzela vso voljo do opravljanja svojega poklica. Prodajalci so tam, da lahko mi nakupujemo – žal tudi ob nedeljah in praznikih.
“Zmeraj bodi nekoliko bolj prijazen, kot je treba.”(James M. Barrie)
Sara Savec
