Kriptovaluta prihodnost denarnega toka?

V zadnjem dneh so KRIPTOVALUTE ena glavnih medijskih tem, naj si bo visoka rast Bitcoina, ali spletni kriminal povezan z njimi. Veliko se govori o hitrih zaslužkih, dnevno novih milijonarjih, zdi se, da s kriptovalutami poslujemo že vsi, a žal večina sploh ne ve, kaj to čudo je. So kriptovalute nova modna muha, kot so bili Pokemoni, ali je nekaj, kar bo narekovalo naš življenjski slog v prihodnosti?

Kaj so kriptovalute?

Zelo splošno bi lahko rekli, da gre za digitalni denar, v bistvu le računalniški zapis vnosa v bazo podatkov. Zanj potrebuješ mrežo z računi, bilancami in transakcijami.

Kriptovalute so stranski produkt izuma Satoshi Nakamota, ki je želel zgraditi digitalni denarni sistem brez osrednjega organa (bank, »dursa« ), kot sistem enak – z – enakimi za izmenjavo datotek. In nastale so kriptovalute.

Kako delujejo?

Kriptovaluta je sestavljena iz mreže uporabnikov. Vsak uporabnik ima zapis celotne zgodovine vseh transakcij in s tem bilanc vsakega računa. Transakcija je datoteka, ki je podpisana z zasebnim ključem. Zasebni ključ je podatek, ki dokazuje pravico uporabnika, da uporablja kriptovalute iz svoje denarnice s kriptografsko podpisom. Za uporabnike, ki uporabljajo programsko opremo, je zasebni ključ shranjen v računalniku, v primeru spletne denarnice pa je shranjen na oddaljenih strežnikih.

Ko je transakcija podpisana je predana v omrežje in poslana od enega uporabnika do vseh drugih uporabnikov. Transakcija je skoraj v trenutku znana celotnemu omrežju, vendar postane potrjena šele po določenem času. Ravno potrditev transakcije je ključni koncept kriptovalut. Takrat postane kriptovaluta  del nespremenljivega zapisa o zgodovini transakcij – blockchaina.

Transakcije potrjujejo rudarji. Ko jo potrdijo je dodana v zbirko podatkov, ki postane del blockchaina. Za opravljeno delo so rudarji nagrajeni z žetonom kriptovalute. Rudar je lahko vsakdo, ki najde verigo – produkt kriptografske funkcije – ki povezuje nov blok s svojim predhodnikom. S tem dokaže, da je sposoben za delo. Ko rudar najde rešitev, lahko zgradi blok in ga doda v blockchain.

Kriptovalute je mogoče ustvariti le, če rudarji rešijo kriptografsko sestavljanko. Težavnost te sestavljanke se povečuje s količino računalniške moči, ki jo morajo rudarji vložiti, se lahko v določenem času ustvari le omejeno število kriptokovancev.

Trenutno vidnejše kriptovalute

Trenutno je na trgu na stotine kriptovalut. Mnoge od njih so zgolj poskus pritegnitve vlagateljev in želje hitrega ustvarjanja dobička, a vendar so se nekatere na trgu uveljavile in visoko kotirajo.

Bitcoin

Najbolj znana kriptovaluta je vsekakor Bitcoin. Služi kot digitalni zlati standard v celotni industriji kriptovalut. Uporablja se kot globalno plačilno sredstvo in je glavna valuta kibernetskega kriminala. Po sedmih letih obstoja se je cena Bitcoina povečala na več kot 12.000 EUR na dan  9. december 2017.

Ethereum

Drugo mesto v hierarhiji kriptovalut zaseda Ethereum. Za razliko od bitcoina v blockchainu ne potrjuje le transakcij, ampak tudi kompleksne pogodbe in programe. Ta fleksibilnost omogoča, da je Ethereum popoln instrument za blockchain uporabo.

Ripple

Osnovna oznaka Rippla je XRP, vendar ta kot valuta ne služi kot medij za shranjevanje in izmenjavo vrednosti, ampak bolj kot zaščita omrežja pred neželenimi aktivnostmi. Ripple Labs so s pomočjo pred-rudarjenja ustvarili vsak XRP-kovanec in jih razdelili. Po mnenju kritikov ne gre za pravo kriptovaluto in posledično se tudi XRP ne šteje kot dober hranilec vrednosti.

Xaurum

Xaurum je prva kriptovaluta, kjer neodvisna inštitucija skrbi, da je v trezorjih celotna emisija kriptokovancev zavarovana z zlatom. Vsak imetnik Xaurum kovanca lahko kadar koli zamenja svoj kriptokovanec za zlato v fizični obliki in premišljena poteza snovalca te valute je prepričala dvomljive investitorje. Xaurum se je v vsega nekaj letih obstoja povzpel na lestvico TOP50 najbolj prodajanih kriptovalut in stabilno napreduje proti vrhu.

Litecoin

Litecoin je bil ena od prvih kriptovalut po Bitcoinu, ki je z večjo količino kovancev in novim rudarskim algoritmom prinesel resnično inovacijo. Je valuta, s katero se aktivno trguje in ostaja rezerva bitcoina.

Monero

Monero je najbolj izrazit primer kriptografskega algoritma. Ta algoritem je bil izumljen z namenom, da zagotovi zasebnost, ki bitcoinu manjka. Z uvedbo koncepta monera je bil ustvarjen algoritem, ki zabriše pot transakcij.

Visoko zanimanje za kriptovalute vsaj trenutno nakazuje, da bodo postale naša prihodnost. Pomembno je, da vsak razume vsaj osnove tega globalnega fenomena, kajti lahko se zgodi, da boste že naslednje leto svoj dopust plačali z eno od mnogih kriptovalut. Mogoče celo takšno, ki danes še ne obstaja.

Iva Vidmar