Aleksander Crowther: Kako lahko migrantska kriza uniči evropski projekt in zakaj je SLS najboljša alternativa!

Ko gledam trenutno dogajanje na svetovnem političnem parketu: od Brexita do recimo dokončega uničenja Islamske države v Iraku in Siriji lahko s kar precejšnjo mere samozavesti trdim, da živimo v najbolj napetem, turbulentem in nepredstavljivem obdobju po koncu hladne vojne in vojne na Balkanu. Za to odobje bi lahko rekli, da se je začelo leta 2014 s krizo v Ukrajini in z nastankom ISIS-a, čeprav so “semena” za nastanek tega obdobja bila posajena mnogo prej. Sedaj se nam pojavlja vprašanje: EU? Ali bo še obstala?

Ne dolgo nazaj je nemški socialist Martin Schulz iz nemškega SDP-ja na Twiterju napisal “Evropska unija mora postati federalna entiteta do leta 2025”. Ko sem zagledal ta “tvit” sem si z veliko mere pesimizma rekel “to je začetek konca, razen če takoj ne ukrepamo”. 1.5.2004 ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo sem bil še osnovnošolec, ki je sedel v klopi v 1. razredu Osnovne šole. Spomnim se tega dne ko sva z mamo gledala televizijo kjer mi je rekla kako nam bo “fajn” v Evropi. Pred vstopom v Evropsko unijo in NATO je vladal v Sloveniji (združitveni) občutek optimizma, ki ga sedaj žal ni več. Takrat smo bili prepričani v slovenski uspeh v Evropi oz. v neki “Evro-atlantski” skupnosti. Slovenija je imela leta 2004 v primerjavi z drugimi državami kandidatkami veliko boljše in večje izhodišče, kar je bilo tudi jasno kasneje ko smo vstopili v enotni trg in unijo. Slovenija je bila edina izmed držav nekdanje socialistične Evrope, ki je dobila več migrantov kot je imela emigrantov oz. zdomcev. V tem smo se močno razlikovali od drugih, recimo od Poljakov, kjer je milijon Poljakov po domače rečeno odšlo s trebuhom za kruhom v zahodnoevropske države kot so Velika Britanija, Irska in Nizozemska. Svetovna gospodarska kriza leta 2008 je še bolj dvignila rast evroskepticizma. S takratno krizo je pa slovenska doba optimizma umrla. Takrat se je tudi govorilo o možnem “Grexitu” – izhod Grčije iz Evropske monetarne cone oz. iz evroobmočja. Migrantska kriza leta 2015 je bila pa prelomnica v zgodovini EU, kjer je imela dve velike posledice: Teroristični napadi v Evropi in Brexit. Brexit in teroristični napadi imajo pa mnogo skupnega, ker izhajata iz nekako istega vzroka. Tukaj se moramo pa vprašati kako se je rodila migrantska kriza? Odgovor je preprost: vmešavanje zahoda v interne zadeve bližnjega vzhoda. Z odstavitvijo Sadama Huseina v Iraku leta 2003 zaradi domnevnega orožja za množično uničevanje, katerega sploh niso imeli oz. so imeli le zasterelo in nedelujoče orožje so odprli po besedah iraškega (asirskega) patriarha Georgesa Sadeha “pločevinko črvov”. Če bi bil zahod res iskren – zakaj ni zahod odstranil Sadama Huseina leta 1988 ko je s kemičnim orožjem ubil tisoč Kurdov v mestu Halabža? Ravno tako v Siriji in Libiji. Islam je religija, ki se na grobo deli na sunite in šiite. Suniti in šiiti se zaradi vprašanja kdo je formalni naslednik preroka Mohameda ubijajo in ustvarjajo konflikte že od sedmega stoletja. Ravno zaradi tega je sekularizem in sekularna družba na bližnjem vzhodu edini recept za mir. Isto lahko rečemo za Turčijo. Turčija je bila po ideologiji “kemalizma”-ideologija Ataturka izjemno napredna, svobodomiselna in razsvetljenska država. Sedaj se pa z diktatorskim režimom Recepa Erdogana prehaja v islamsko teokracijo. Razdejanje na bližnjem vzhodu je povzročilo množično razdejanje in migrantski val. Ravno ta migrantski val in možno članstvo novodobne islamske teokracije Turčije v Evropi je povzročilo nek psihološki efekt, kjer so se prebivalci Velike Britanije odločili, da bodo na volilnih lističih glasovali za odhod.

Migrantska kriza je bila pa hkrati projekt novodobne-liberalne levice za uresničitev njihove ideologije multikulturalizma, ki v realnosti ne deluje. Živeti v simbiozi z ljudmi, kateri pripadajo veri, ki se ni nikoli reformirala je nemogoče. In ravno za ta projekt se zavzemajo federalisti kot sta Schulz in Juncker. Absurdno je kako novodobne feministke oz. feministke tretjega vala protestirajo proti “zlobni beli patriarhiji” in za to, da imajo dekleta pravico nosit burko, čeprav ironično so (prave) feministke v Egiptu in Siriji leta 1920 protestirale proti burki. Dekadenčni liberalizem z ideologijo multikulturalizma se je zaradi ravno teh elit v Bruslju postavil na stran t.i. “evrofederalizacije”, ki enostavno ne deluje. Brexit in zmaga Trumpa v ZDA sta bila upora proti tem elitam. Evrofederalizem je postal nek slogan za politično korektnost. Evropska unija mora ostati izključno prostocarinska cona in kot politična unija suverenih držav z neko temeljno obrambno unijo. Evrofederalizem je pa hkrati druga past. To druga past je nemški neoimperializem oz. nemška težnja po ponovni prevladi evropske celine. Slovenija je dvakrat v zgodovini izkusila nemške oz. germanske okupatorske težnje, ki sta imeli za Slovenijo dokaj negativne posledice. Eden izmed motov Evropske unije je “združeni v različnosti”. Smo celina različnih narodov, jezikov in ljudi, ki nas združuje želja po miru in napredku. To Evropska unija je. Ampak le kot unija in ne kot neka superdržava!