
Ulcerozni kolitis skupaj s Chronovo boleznijo uvršamo med kronične vnetne črevesne bolezni. Ključna razlika med njima je ta, da se lahko Chronova bolezen razvije na katerem koli delu gastrointestinalnega trakta, medtem, ko je ulcerozni kolitis omejen na debelo črevo.
Kadar govorimo o ulceroznem kolitisu, imamo v mislih kronično vnetje debelega črevesa. Bolezen se pogosto pojavlja v razvitem svetu, kjer na 100.000 prebivalcev zboli 100 – 200 ljudi. Kot zanimivost lahko povemo, da se v Evropi letno pojavi med 1,5 in 20,3 novih bolnikov na 100.000 prebivalcev.
Tako kot Chronova bolezen, se tudi ulcerozni kolitis najpogosteje pojavlja med 15. in 30. letom, kar pa ne pomeni, da starejše osebe ne morejo zboleti. Enako pogosto se pojavlja pri ženskah kot pri moških.
Kateri je glavni vzrok za nastanek bolezni?
O vzroku ulceroznega kolitisa ni lahko govoriti, saj gre tudi v tem primeru za dokaj sodobno bolezen, ki še ni zelo raziskana. Strokovnjaki pogosto namigujejo na genetsko predispozicijo, kot vzrok pa lahko opredelimo tudi pretirano reakcijo na normalne (zdrave) bakterije v črevesju.
Pomembno vlogo pri razvoju bolezni naj bi imel tudi imunski sistem, katerega naloga je, da nas ubrani pred škodljivimi bakterijami, virusi, glivami in drugimi telesu tujimi snovmi. Običajno se imunski sistem aktivira takrat, kadar je naše telo izpostavljeno dejavnikom tveganja, pri bolnikih z ulceroznim kolitisom pa se imunski sistem obnaša nenormalno, saj se aktivira tudi takrat, kadar nevarnosti ni. Če se nenormalna aktivacija imunskega sistema nadaljuje, lahko pride do kroničnega vnetja in do nastanka razjed v debelem črevesu. Dovzetnost za nenormalno aktivacijo imunskega sistema je genetsko podedovana.
Kako ga prepoznamo?
Simptomi ulceroznega kolitisa se razlikujejo od posameznika do posameznika, zato ni nujno, da ima vsak bolnik popolnoma vse simptome. Lahko so blagi ali hudi. Med najpogostejše simptome bolezni uvrščamo:
- drisko,
- bolečine in krče v trebuhu,
- utrujenost,
- splošno slabo počutje,
- povišano telesno temperaturo,
- izgubo apetita in telesne teže,
- anemijo (slabokrvnost).
Simptomom se lahko pridruži tudi rektalna krvavitev.
Intenzivnost simptomov je pogosto odvisna od tega, kolikšen del debelega črevesa je vnet.
Postavitev diagnoze
Simptomi sami po sebi niso dovolj, da bi lahko postavili diagnozo. Podobno kot pri Chronovi bolezni, se tudi pri ulceroznem kolitisu diagnosticiranje prične s krvnimi preiskavami, ki so pomembne tako pri postavljanju diagnoze, kot tudi med procesom zdravljenja oziroma obvladovanja simptomov. Krvni testi nam lahko pomagajo odkriti prisotnost okužbe, slabokrvnosti in kazalcev vnetja, pomagajo pa nam lahko tudi pri odkrivanju pomanjkanja vitaminov in mineralov.
Zdravnik si pri postavitvi diagnoze pomaga tudi z izvedbo preiskav, kot so RTG, CT, scintigrafija levkocitov, endoskopija, ultrazvok in magnetna resonanca.
Ali obstaja ustrezno zdravilo?
Čeprav je bilo opravljenih mnogo raziskav, zdravilo, ki bi popolnoma odpravilo bolezen, ne obstaja.
Veliko težavo predstavlja močna bolečina, zato je jemanje predpisanih zdravil s strani zdravnika najboljši način za lajšanje simptomov. Cilj zdravljenja je vzdrževati remisijo (obdobje, v katerem ni simptomov bolezni), ozdraviti prizadeto sluznico, vzdrževati normalno prehranjenost bolnika in izboljšati kakovost njegovega življenja.
V kolikor gre za blago obliko bolezni, se zdravnik odloči za zdravljenje s protivnetnimi zdravili iz skupine 5-ASA. Če bolnik na zdravljenje ne reagira, lahko zdravnik poskusi tudi z zdravljenjem z metronidazolom ali ciprofloksacinom. Zmerne oblike bolezni se zdravijo z uporabo kortikosteroidnih zdravil.
Ali lahko pride tudi do zapletov?
Kot pri drugih boleznih, se lahko tudi pri ulceroznem kolitisu pojavijo zapleti. Več kot tretjina bolnikov z ulceroznim kolitisom razvije tudi druge težave, ki se pojavijo izven prebavnega trakta. Najpogosteje se pojavi vnetje sklepov, ki ga poznamo pod imenom artritis, pojavijo pa se lahko tudi težave s kožo, otekline, vnete oči, vneta jetra, krvni strdki in anemija.
Pri osebi, ki se bori z obsežnim ulceroznim kolitisom več let, obstaja večje tveganje za razvoj raka na debelem črevesu. Kljub temu pa je število ljudi s kronično vnetno črevesno boleznijo, ki razvijejo raka na črevesju, zelo majhno. Poleg tega je potrebno omeniti, da je mogoče raka uspešno ozdraviti, če ga odkrijemo dovolj zgodaj.
Vpliv ulceroznega kolitisa na način življenja bolnika
Ulcerozni kolitis s seboj prinaša pomembne spremembe življenjskega sloga. Pogosteje je potrebno obiskovati zdravnika, zaradi slabega počutja je v nekaterih primerih potrebno odpovedati opravke, med drugim tudi delo.
Podporo lahko bolnik poišče pri družinskih članih in pri prijateljih. Pogosto lahko pomaga že preprost pogovor o bolezni.
Zavedati se je potrebno, da se je v primeru ulceroznega kolitisa nekaterim živilom potrebno odreči, saj lahko poslabšajo simptome bolezni in nam tako povzročijo dodaten stres. Surovo sadje in zelenjava, velika količina začimb, preveč vlaknin v prehrani in uživanje alkohola so dejavniki, ki lahko povzročijo poslabšanje simptomov bolezni.
Kako si lahko pomagamo sami?
Največ bomo storili, če se bomo s svojo boleznijo sprijaznili. Potrebno je veliko raziskovati in tako poskušati poiskati vse informacije o bolezni, slabe življenjske razvade pa naj nadomesti sprememba življenjskega sloga. Vključimo se lahko v skupine za samopomoč, v katerih bomo lahko svoje težave delili z bolniki, ki se soočajo z isto boleznijo.
Ob poslabšanju simptomov predstavlja največjo nevarnost stres, ki deluje negativno na celotno telo. Poskušajmo poiskati načine za premagovanje stresa – eden izmed njih je tudi avtogeni trening. Prigovarjajmo si, da imamo svojo bolezen pod nadzorom in da nam pravzaprav (kljub bolezni) gre dobro. Ne dovolimo, da prevzame bolezen nadzor nad nami, temveč poskrbimo, da bomo imeli nadzor nad boleznijo mi.
»Največja napaka, ki jo delajo zdravniki pri zdravljenju človeškega telesa, je ta, da ne upoštevajo celote. Kajti del nikoli ne more biti zdrav, če ni zdrava celota.« (Platon)
Sara Savec