RAZKRIVAMO: Ministrstvo Maje Makovec Brenčič našlo čas za odgovor na javno pismo UZS

Teden dni po našem prispevku Ministrica dr. Maja Makovec Brenčič nabira le politične točke, pozablja pa na najmlajše so na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport (MIZŠ) končno našli čas, ter našli osebo, ki je podala odgovor javnega pisma Učiteljske zbornice Slovenije (UZS). Odgovor je posredovala državna sekretarka dr. Andreja Barle Lakota. A kot vedno do sedaj, se zdi, da je Slovenija svet vsaj dveh paralelnih svetov. V enem živimo mi, navadni državljani, v drugem Ministrstvo in druščina. Sta pa ta dva svetova popolno nasprotje, s popolnoma drugimi pogledi in popolnoma drugimi vrednotami.

UZS je ogorčen nad odgovori državne sekretarke in z njimi ne upajo pred starše otrok

Metka Zorec, predsednica UZS, je povedala, da jih odgovori nikakor niso pomirili, ampak so še bolj zaskrbljeni. Ogorčeni so nad odgovori, saj so popolnoma nekorekretni in z njimi ne upajo stopiti pred starše, ki sprašujejo o NPZ, podaljšanem bivanju, neobveznih izbirnih predmetih, tujih jezikih … »Zelo nas skrbi, da pripombe iz javne razprave niso več dostopne na spletni strani, ker težko verjamemo, da se je večina predmetnih skupin zavzemala samo za spremembo ur pri svoje predmetu. Sodelovali smo namreč s širokim krogom učiteljev in tega sploh nismo zasledili. Prav tako pri ravnateljih, s katerimi smo dnevno v stiku kot učitelji praktiki in preko Združenja ravnateljev, nismo zasledili, njihovih “samih pozitivnih odmevov”, o katerih piše državna sekretarka,« je še zapisala. Prav tako UZS skrbi, da državna sekretarka ureditev razširjenega programa osnovne šole postavlja “predvidoma v leto 2021”.

Odgovori državne sekretarke na javno pismo

Koliko časa so si dejansko vzeli na MIZŠ za odgovor ne bi vedeli, a glede na vse slovnične napake, ki jih osnovnošolci nikakor ne smejo narediti in na zelo površinske in nejasne odgovore, očitno ne veliko. Odgovori državne sekretarke:

Kaj se je zgodilo z Novelo Zakona o osnovnem šolstvu in zakaj pripombe, ki smo jih 2 meseca pripravljali in usklajevali tudi v Učiteljskem združenju Slovenije, niso dostopne po zaključeni javni razpravi na straneh vašega ministrstva?

Novela zakona o osnovni šoli je bila dobrih 43 dni v javni obravnavi. Prejeto je bilo preko 2.400 predlogov in pripomb. Žal v veliki večini pripombe z prav (op.novinarja: ker smo pismo samo prekopirali, bi vsaj od državne sekretarke pričakovali, da še ni pozabila stavka Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa in pred p postavila s) enakimi vsebinami in predlogi. Več kot polovica predmetnih skupin se je zavzemala za spremembo obsega ur pri svojem predmetu. Če bi se vsi ti predlogi upoštevali, potem bi učenci od 6. razreda dalje v šolah preživeli tudi po 38 ur obveznega programa. Sicer pa smo predlagatelji intenzivno snovali spremembe podaljšanega bivanja. Predvsem pa smo imeli v mislih obremenitve učenk in učencev. Pri tem smo ves čas sodelovali z Zavodom RS za šolstvo, šestkrat je bil širši sestanek z Združenjem ravnateljev in rešitve so bile predstavljene delovni skupini praktikov in 40% članom ravnateljskih združenj. Na teh srečanjih so bili sami pozitivni odmevi.

Zakaj predlogi niso dostopni na straneh ministrstva pa nič. Ko smo v avgustu poslali mi vprašanje na MIZŠ so nam odgovorili, da je prispelo veliko pripomb in predlogov (več kot 2000), pri čemer se jih največ nanaša na ureditev razširjenega programa, predmetnika oz. tujih jezikov, pa tudi na pevske zbore (več kot 900 povsem enakih pisem je denimo prišlo glede pevskih zborov). Zagotovili so, da bodo vse prispele pripombe pregledali, jih natančno preučili in nanje tudi odgovorili; predvidoma do konca avgusta. Na podlagi prejetih pripomb bo nato pripravljen dopolnjen osnutek novele zakona.

Mislim, da nihče, ki je poslal pripombe še danes ni dobil odgovora, dopolnjena Novela pa očitno čaka novo vlado.

Kaj se dogaja v zvezi z delovnim časom učitelja in zakaj v skupino za ureditev tako pomembnega področja ni imenovan noben član UZS, ki je že pripravilo pripombe in spremembe kolektivne pogodbe o delovnem času učitelja?

Kolektivna pogodba je sporazum dveh socialnih partnerjev, na eni strani ministrstva in na drugi sindikatov, ki zastopajo strokovne delavce šol. Delovna skupina za uveljavitev delovnega časa učiteljev, ki jo predvideva sprememba Kolektivne pogodbe, skupaj s praktiki posameznih šol, preizkuša posamezne rešitve. Poseben Dogovor podpisan h kolektivni pogodbi je določil, da se bo imenovala delovna skupina za spremljanje in uveljavljanje sprememb KP.

Kdo bo to naredil in kdaj ponovno vprašanje za milijon evrov. Predvidevamo pa, da je obrazložitev tudi odgovor na to, zakaj v skupino ni imenovan noben član UZS.

Kakšne spremembe je pričakovati na področju ureditve podaljšanega bivanja, kjer smo se učitelji, člani UZS, izrekli proti predvidenim spremembam, ki po našem mnenju škodijo našim najmlajšim osnovnošolcem?

Glede na veliko število prejetih pripomb smo predlagali, da se predlagane rešitve najprej preverijo s poskusom. Na podlagi rezultatov poskusa pa bomo potem pripravili normativne spremembe.

Torej bodo ponovno, kot pri vseh spremembah do sedaj, izbrali poskusne zajčke in na osnovi rezultatov potem ukrepali. Mislim, da se bo le malo staršev strinjalo s tem, da bo njihov otrok poskusni zajček, na katerem bodo preverjali tisto, kar so tako učitelji, kot starši že povedali, da bi dobro.

Kako boste uredili jezikovno politiko drugega tujega jezika v osnovni šoli oziroma neobvezne in obvezne izbirne predmete?

Jezikovna politika drugega tujega jezika ter neobvezni in obvezni izbirni predmeti se bodo urejali po končanem poskusu Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli, predvidoma v letu 2021, ko bo poskus končan. V času poskusa se zakon na tem področju ne more spreminjati.

Ne učitelji, ne starši do takrat ne bomo vedeli, ali bo drugi tuj jezik obvezen, ali bodo uvedli še tretji tuj jezik. Ponovno bomo odvisni od odločitev nove vlade.

Kakšne spremembe nas čakajo glede nacionalnega preverjanja znanja?

Skladno z dopolnitvijo 3. člena Pravilnika o nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) v osnovni šoli, lahko Državna izpitna komisija z različnimi inštrumenti (kot na primer z anketami, študiji primerov, intervjuji ali poskusnimi testiranji) usmerja in vodi razvoj nacionalnega preverjanja znanja. V tem kontekstu se načrtuje preizkušanje nacionalnega preverjanja v 3. razredu. Sodelovale bodo samo prijavljene šole.

Če bi na MIZŠ upoštevali mnenja in usmeritve učiteljev, bi NPZ že zdavnaj ukinili. Ponovno Pravilnik, ki je sam sebi namen in na katerega lahko vpliva le MIZŠ.

Zakaj se obljubljeni poskus 20 osnovnih šol, ki naj bi preverile, kako bodo v praksi delovale vaše ideje za izboljšanje in dvig kakovosti osnovnošolskega izobraževanja, še ni prišel, čeprav je bil dogovorjeni datum začetka 20. 10. 2017?

Načrt poskusa Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli, ki ga pripravi Zavod RS za šolstvo, se pred začetkom izvajanja v skladu s Pravilnikom o posodabljanju vzgojno izobraževalnega dela obravnava na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje (SSSI). V kolikor dobi pozitivno mnenje, lahko minister sprejme sklep o uvedbi poskusa na podlagi potrjenega načrta poskusa.

Samo, da opomnim, to je ta isto Uvajanje, od katerega je odvisno, kako bo s tujim jezikom, ter neobveznimi in obveznimi izbirnimi predmeti, ki bo končan 2021.

Kako boste ta poskus 20 osnovnih šol končali oziroma sploh začeli, če so ravnatelji osnovnih šol zagrozili z umikom svojih šol iz vseh poskusov in odpovedali kakršno koli sodelovanje z MIZŠ v primeru, da ne ugodite njihovim zahtevam po odpravi plačnih anomalij njihovega poklica?

Na slednje je državna sekretarka dala zgolj /. Res so ravno na dan, ko je UZS poslal vprašanja na MIZŠ, le ti javili, da se bo plača ravnateljev in direktorjev javnih zavodov povišala, a bi slednje lahko tudi zapisala.

S svojim odgovorom je MIZŠ pokazalo kakšen odnos ima do učiteljev in nenazadnje tudi do otrok. Nima ga in je sramotno, da so si sploh dovolili takšen lapsus in razvrednotenje dela učiteljev, staršev in osnovnošolskih otrok. Za novo vlado bodo pustili nehvaležno dediščino in le upamo lahko, da bo nova vlada imela več posluha za osnovnošolsko problematiko.

Alenka Gabrovec