Vsi poznamo občutek lakote, ki ga spremlja tudi občutek šibkosti in nezmožnost koncentracije. Kadar je pred nami gora dela, je lahko lakota zelo nadležna. Se je že tudi vaš želodec kdaj vztrajno oglašal prav takrat, ko je bila v prostoru tišina in vas tako spravil v skrajno neprijetno situacijo? Preverite, kateri so razlogi za lakoto kmalu po zaužitem obroku in kako lahko obvladamo močno željo po hrani.
Lakota ni nujno tudi slaba. Gre namreč za instinktivni mehanizem, s pomočjo katerega nas telo opozori, da potrebuje hrano oziroma gorivo, brez katerega pač ne more delovati. Če si želimo mehanizem bolje razumeti, si lahko predstavljamo avto, ki za svoje delovanje potrebuje gorivo, saj je prav tako tudi z našim telesom.
Na tem mestu moramo omeniti hormon, ki ga imenujemo grelin. Kadar je naš želodec prazen, proizvede hormon grelin, ta pa odpotuje v možgane z namenom, da bi jim sporočil, da smo lačni. Ko želodec napolnimo s hrano in pijačo, je ta tako zadovoljen, da preneha proizvajati grelin. Verjetno pa se vam je že kdaj zgodilo, da ste kmalu po zaužitem obroku ponovno občutili lakoto, kar pomeni, da je želodec ponovno pričel proizvajati grelin. Zakaj je prišlo do tega?
Želje po hrani ne sproži samo prazen želodec, temveč tudi mnogi drugi dejavniki, ki so lahko zdravstvene, čustvene ali socialne narave.
Nas lahko hrana naredi še bolj lačne?
Sliši se smešno. Hrana je namreč tista, ki napolni naš želodec in tako odpravi občutek lakote. Vendar pozor – nekatere vrste hrane lahko pravzaprav prispevajo k ponovnemu nastanku občutka lakote. Takšna živila imenujemo živila z visokim glikemičnim indeksom. Zanje je značilno, da se hitro prebavijo in hitro povečajo ravni krvnega sladkorja. Za uravnavanje krvnega sladkorja naše telo izloča hormon inzulin, vendar se mu kdaj zgodi, da ga sprosti v absolutno prevelikih količinah. To se dogaja zlasti takrat, kadar zaužijemo sladke pijače, sladka živila in živila z nizko vsebnostjo vlaken.
Na drugi strani imamo beljakovine in maščobe, ki poskrbijo za občutek sitosti. Če se torej želite izogniti nenadnemu oglašanju vašega praznega želodca, ki se bo najverjetneje oglasil prav ob najbolj neprimernem času, uživajte beljakovine in maščobe ter tako poskrbite, da bo občutek sitosti trajal dlje časa.
Lakota ali žeja?
Ali ste vedeli, da lahko tudi žeja sproži občutek lakote? To nas lahko zmede – ker mislimo, da smo lačni zaradi pomanjkanja hrane, zaužijemo hrano, a smo kmalu spet lačni. Zakaj? Ker nam telo v resnici sporoča, da smo pravzaprav žejni. Poskušajmo zaužiti čim več vode in čaja (pomembno je, da izbiramo nizkokalorične napitke). Če torej ne vemo, ali nam naše telo sporoča, ali potrebuje hrano ali tekočino, si lahko pomagamo na preprost način. Ko postanemo lačni, popijmo kozarec ali dva vode in počakajmo 20 minut. Če lakota ne izgine, lahko pričnemo razmišljati o hrani.
Stres je naš velik sovražnik
Stres poskrbi za razvoj mnogih bolezni, prispeva pa lahko tudi k pridobivanju telesne teže. Kadar smo pod stresom, neprestano iščemo nekaj, kar bi lahko »vtaknili v usta«. Prigrizki takrat pridejo še kako prav. Za vse to je odgovoren stresni hormon kortizol, ki preplavi naše telo in ga prepriča, da smo lačni. Iz tega razloga stres povzroči prenajedanje in posledično tudi pridobivanje odvečnih kilogramov.
Pomanjkanje spanja izzove lakoto
Zaradi velikega števila obveznosti si pogosto ne vzamemo dovolj časa, da bi se naspali. Toda tudi pomanjkanje spanja je povezano z občutkom lakote. Premalo spanja lahko zmanjša ravni hormona leptina, ki je odgovoren za zatiranje lakote. In spet je tukaj grelin. Premalo spanja prispeva k povečanim ravnem grelina, ki se ponovno odpravi v možgane in našemu telesu sporoča, da smo lačni. Vidimo, da je tudi spanje povezano z lakoto in posledično s pridobivanjem odvečnih kilogramov. Ne pozabimo, da bi si morali zagotoviti sedem do osem ur spanja na noč.
Obiski socialnih omrežij redijo…
Ste se že kdaj pri pregledovanju novic na katerem izmed socialnih medijev zalotili pri besedah »Ah, kaj me pa briga, kaj si jedel«? Dejstvo je, da so fotografije hrane preplavile socialna omrežja. Večkrat fotografije spremlja še napis »če nisi slikal, nisi jedel«, kar se mnogim zdi popolnoma neumno, tistim, ki vsak obrok delijo s spletnimi prijatelji, pa očitno ne. No, s tem problemom se ni bilo potrebno ukvarjati našim staršem ali starim staršem. Dokazano je, da pogled na hrano prispeva k nastanku občutka lakote. Kaj pa rešitev? Za božjo voljo, ljudje, prenehajmo z objavljanjem vsakega obroka na socialnem omrežju, saj s tem ne delamo nič koristnega zase ali za druge. V nasprotnem primeru se lahko samo vprašamo, kakšnih fotografij bomo deležni v bližnji prihodnosti…
Poskušajmo izbirati zdrava živila z nizkim glikemičnim indeksom, poskrbimo, da bomo v telo vnesli dovolj tekočine in da ne bomo hrane uživali zgolj iz dolgočasja. Čeprav je težko, se vsaj potrudimo, da bi si zagotovili dovolj počitka, nekajkrat tedensko pa se poskušajmo prisiliti tudi k miganju. Verjamem, da se je k telovadbi včasih zares težko spraviti, a občutek, ko vemo, da smo preživeli tisto »peklensko uro« in se dodobra prepotili, je neprecenljiv. Ostane nam še torej zadnje, a ne najmanj pomembno pravilo. Prenehajmo s to norijo objavljanja vsakega obroka na spletu. Zakaj? Ker resnično dvomim, da druge ljudi zanima vsaka podrobnost iz našega življenja, razen, če niso kakšni obsedenci, ki jih je na socialnih omrežjih malo morje.
»Hrana je gorivo. Jej, da boš živel, ne živi zato, da bi jedel.« (Moliere)
Sara Savec