Kakšna pooblastila imajo redarji?

Se vam je že kdaj zgodilo, da vas je na jeklenem konjičku pričakal listek presenečenja, na katerem je bilo z velikimi črkami zapisano »OBVESTILO REDARSTVA«? Potem zagotovo veste, da je občutek ob pogledu na obvestilo vse prej kot prijeten – ne glede na to, ali ste si pri tem svojo napako priznali ali ne. Toda ali se pooblastila redarjev tukaj tudi končajo? Redarji so še nekaj let nazaj zgolj nadzorovali mirujoč promet – kakšna pooblastila pa imajo danes? Ali imajo praktično isto avtoriteto kot policaji?

Težko bi rekli, da je poklic občinskega redarja eden izmed najbolj spoštovanih poklicev, saj zagotovo vsi poznamo kakšno zgodbo, v kateri je pravilno ravnanje redarja pod velikim vprašajem. Po drugi strani pa se moramo tudi sami nekaj vprašati. Je pritoževanje nad obvestilom redarstva v primeru, da smo parkirali na mestu, kjer ne bi smeli, upravičeno? Najbrž ne, kot tudi niso upravičeni izgovori, da se je na istem mestu še pred nekaj leti smelo parkirati, danes pa to več ni dovoljeno. Pravila so namreč zato, da se upoštevajo. Če jih ne bi, bi se kmalu spremenili v primitivno družbo brez vesti, kjer bi popolnoma vsak počel tisto, kar želi. S parkiranjem na mestu, kjer je to dovoljeno, se je bilo nekoč mogoče uspešno izogniti obvestilu redarstva. Vendar imajo redarji danes tudi druga pooblastila, zaradi katerih se upravičeno sprašujemo, kakšna je sploh še razlika med policajem in redarjem.

Zakon o občinskem redarstvu – kdo so redarji?

Zakon o občinskem redarstvu (ZORed, Ur. list RS, št. 139/06 in 9/17) je tisti, ki ureja obveznosti občin in pristojnosti državnih organov na področju občinskega redarstva. Delovna področja in posledično tudi naloge občinskega redarstva so torej jasno opredeljene v zakonu. Občinski redar je po definiciji pooblaščena uradna oseba z ustrezno izobrazbo in opravljenima preizkusoma znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku ter za opravljanje nalog občinskega redarstva in uporabo pooblastil občinskega redarja.

Ali tudi redarji postajajo organi pregona?

V skladu z občinskim programom varnosti skrbi občinsko redarstvo za javno varnost in javni red na območju občine, pri čemer ima naslednja pooblastila:

• nadzorovanje varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih,
• varovanje ceste in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij,
• skrb za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah,
• varovanje javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine,
• vzdrževanje javnega reda in miru.

Pri opravljanju svojega dela pa ima redar tudi naslednja pooblastila:

• opozorilo,
• ustna odredba,
• ugotavljanje identitete,
• varnostni pregled osebe,
• zaseg predmetov,
• zadržanje osebe,
• uporaba telesne sile, sredstev za vklepanje in vezanje ter plinskega razpršilca.

In potem je tukaj še Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)…

V 15. členu tega zakona pravzaprav izvemo vse, kar nas zanima o pooblastilih redarjev.

1) Občinski redarji zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa na cestah v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja ter varstva cest in okolja na občinskih cestah izvajajo nadzor nad določbami tega zakona:

• člena (varstvo okolja),
• člena (odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov),
• člena (izločitev vozila iz prometa),
• člena (čas trajanja izločitve iz prometa),
• člena (odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega vozila),
• člena (območje umirjenega prometa),
• člena (območje za pešce),
• člena (varnostni pas),
• člena (zaščitna čelada),
• člena (prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila),
• člena (vožnja z vozilom po cesti),
• člena (vožnja z vozilom na prehodu za pešce),
• člena (najvišje dovoljene hitrosti),
• člena (najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil),
• člena (odpiranje vrat vozila),
• člena (zapustitev vozila),
• člena (označitev ustavljenih vozil),
• člena (ustavitev in parkiranje),
• člena (parkiranje na parkirnem mestu označenem za invalide),
• člena (območja kratkotrajnega parkiranja),
• člena (izjeme parkiranja na prostoru, kjer to ni dovoljeno),
• člena (pogoji za nalaganje in razlaganje tovora na cesti),
• člena (pogoji za opravljanje gospodarske vožnje),
• člena (udeležba pešcev v cestnem prometu),
• člena (označitev pešcev),
• petega in desetega odstavka 87. člena (varstvo otrok),
• člena, razen nad določbo sedmega in devetega odstavka tega člena (prevoz oseb),
• člena (jahač, gonič in vodič živali v prometu ter pogoji za udeležbo živali v cestnem prometu),
• člena (pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu),
• člena (prometna signalizacija),
• člena (svetlobni prometni znaki).

Kaj pa to pomeni v praksi?

Leta 2011 je bil sprejet zakon, ki redarstvu daje večja pooblastila pri izvajanju nalog nadzora v cestnem prometu. To med drugim v praksi pomeni tudi, da lahko redar na kraju prekrška voznika ustavi, če ta med vožnjo ni pripet z varnostnim pasom, uporablja mobilni telefon, ne uporablja zaščitne čelade, vozi po pločniku ali v enosmerni ulici v napačno smer, če iz avta vrže cigaretni ogorek in še v mnogih drugih primerih. Zaradi prehitre vožnje redar voznika ne sme ustaviti.

Kaj pa, če redarju ne želimo ustaviti?

Kadar nam s stop loparčkom »pomaha« policist, najbrž niti ne razmišljamo o tem, ali bomo ustavili ali ne. Kaj pa, če smo eden izmed tistih, ki so prepričani, da inkasantu z nizko izobrazbo in opravljenim tečajem, s pomočjo katerega sedaj ropa narod vseh prihodkov, pač ne bomo ustavili? Lahko se zgodi, da bomo na podlagi zapisa registrske oznake domov dobili čudovito darilce.

V zakonu o pravilih cestnega prometa je namreč zapisano tudi:

(4) Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po ukazih oziroma odredbah pooblaščenih uradnih oseb, pri opravljanju nadzorstva nad določbami tega zakona.

9) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne ravna po predpisanem znaku, s katerim ga pooblaščena uradna oseba ustavlja ali ne upošteva njene odredbe o prepovedi nadaljnje vožnje, ali ki ne upošteva svetlobne prometne signalizacije, ki označuje eksperimentalno prometno ureditev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.

Stvar je torej dokaj preprosta. Naloga redarja je, da ugotovi prekršek in posledično izreče tudi sankcijo. V kolikor redarjevega dela ne spoštujemo, smo storili novi prekršek. In potem je tukaj samo naša beseda proti besedi redarja, ki je uradna oziroma pooblaščena oseba, zaradi česar se od njega tudi pričakuje, da bo govoril resnico.

Kakšno mnenje imamo o delu redarjev?

Velika večina ni navdušena nad dejstvom, da imajo redarji mnogo več pooblastil, kot si mislimo. Porajajo se vprašanja o tem, kam v sodobni družbi sodijo policaji in kakšno je torej njihovo delo? Mnogi se prav tako sprašujejo, ali bodo v prihodnosti policaji pooblaščeni samo še za preiskave umorov in kriminalnih dejanj, medtem ko bodo redarji prevzeli vso odgovornost, kar se tiče cestnega prometa. Bomo v prihodnosti namesto Slovenske policije imeli kar Slovenske redarje? Nekateri posamezniki se seveda strinjajo z dejstvom, da je potrebno za red na cestah storiti vse, saj je trenutna situacija porazna – drugi jim pri tem vztrajno nasprotujejo, saj menijo, da so redarji tukaj zato, da ubogim žrtvam pobirajo denar. Je torej vseeno, če nam kazen napiše oseba v modri ali oseba v bordo rdeči uniformi?

Če smo si še pred nekaj leti upali kričati na redarje, preklinjati ali se jih celo fizično lotiti, bomo danes zagotovo dvakrat premislili, preden bomo v komunikacijo z njimi vstopili nespoštljivo. Nekako ni smiselno, da delo policije sedaj prevzema občinsko redarstvo. Dve popolnoma različni osebi, s precej različno izobrazbo, imata enaka pooblastila in opravljata enako delo. Kje se je izgubila logika? Po drugi strani pa pravzaprav ni problema, če predpisana pravila upoštevamo, saj tako ne bomo imeli opravka ne s policaji, ne z redarji. Problem je, ko prekrška ni, kazen pa je.

“Kadar so dolžnosti enake, bi morale biti tudi pravice enake.” (Ivan Mažuranič)

Sara Savec