Skip to content

Poročanje medijev o političnih aferah pod lupo?

Po Sloveniji te dni odmeva SDS-ova afera o posojilni pogodbi za 450.000 evrov, ki jo je z državljanko Bosne in Hercegovine Dijano Đođić v imenu stranke sklenil njen predsednik Janez Janša. SDS je medtem pogodbo razveljavila in posojilo vrnila, poročanje medijev o raziskovanju izvora denarja pa se s tem ni končalo. Zgodbo je še podžgala povezava z zloglasnim »doktorjem davčnih utaj« Rokom Snežičem. Pa vendarle – je poročanje slovenskih medijev o največji vladni stranki objektivno?

V Slovencu smo naredili kratko analizo. Koliko mediji poročajo o aferi SDS in koliko o aferah kakšne druge politične stranke? Glede na to, da je bilo govora o pranju denarja, smo pod drobnogled vzeli afero domnevnega pranja iranskega denarja v slovenskih NKBM in NLB. Pri tem moramo opozoriti da gre pri aferi Irangate NLB za več kot 2000 krat več denarja, ki ni bil nikoli vrnjen. Opozarjanje glede slednje očitajo tudi Janši, odkar je na plano prišla zgodba o bosanski posojilni pogodbi. V zvezi z afero se je ogromno očitalo tudi Cerarjevemu pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču, ki je v času pranja denarja bil predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

Koliko so poročali slovenski mediji o aferi SDS in koliko o NLB?

Portali v zadnjem tednu o SDS-ovi aferi izposoje denarja iz Bosne:

  • rtvslo.si: 8-krat
  • 24ur.com: 22-krat
  • siol.net: 14-krat

Portali v zadnjih 3 mesecih in pol o NLB-jevi aferi pranja denarja:

  • rtvslo.si: 7-krat
  • 24ur.com: 21-krat
  • siol.net: 5-krat

Osnovni trend kaže, da slovenski mediji o grehih enih političnih strank poročajo bistveno drugače – predvsem pa vsebinsko manj kot o drugih. O SDS-ovi aferi torej v tednu dni poročajo količinsko enako kot o aferi NLB v 3 mesecih in pol, čeprav gre v primeru slednje za več kot 2000 krat večjo vsoto, ki ni bila nikoli vrnjena.

Realnost medijev, foto: Colombo telegraph

Zagotovo smo mediji dolžni poročati o vsebinah, ki se dotikajo nepravilnosti glede davkoplačevalskega denarja, vendar pa vidno neravnovesje med tem “kdo je na tapeti” povzroča jasno nelagodje in poraja številna vprašanja:

  1. Koliko lahko verjamemo slovenskim medijem?
  2. Si mediji v državni lasti lahko privoščijo takšna nesorazmerja?
  3. Kaj je razlog za neenako poročanje medijev o različnih aferah in političnih strankah?

Metod Kranjc

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice