V Slovencu smo pred časom objavili pismo Pošte Slovenije v katerem nas je vodstvo pošte podučilo kaj naj bi po njihovem mnenju v Slovencu napačno poročali. Svoje očitke so zaključili z grožnjo, da bodo v primeru, če še kdaj poročamo o stvareh, ki se bodo zdele NJIM neverodostojne uporabili vsa pravna sredstva za zaščito svojega dobrega imena. Hkrati so nam očitali, da smo poročali v nasprotju s kodeksom novinarjev. Po objavi celotnega pisma, smo dobili tudi klic direktorice službe Korporativnega komuniciranja na Pošti Slovenije, gospe Jasmine Roškar, da nam je “podala podnapise njihovega pisma” kot se je izrazila. Gospa je obrazložila, da ni bil njihov namen ni bil grožnja, ampak zgolj opozorilo, da naše navedbe niso točne in še enkrat dodala, da bodo ukrepali če mislimo nadaljevati s tovrstnim pisanjem.
A vendar, da začnemo na začetku. Naloga novinarja je, da poroča o stvareh, ki so v javnem interesu. Glede na to, da je Pošta Slovenija v državni lasti, na kar so nas v Pošti v svojem pismu izrecno opozorili, je tudi poročanje o nepravilnosti oz. morebitnih nepravilnostih v njihovem poslovanju v našem interesu in v interesu javnosti. Če ravno je Pošta v državni lasti, jo vodita nadzorni odbor in poslovodstvo.
Pošta Slovenija nam očita, da podajamo neresnične podatke o razporejanju dobička, ter nam obrazložijo, da dobiček ne moremo enačiti s poslovno uspešnostjo. Opozorili so nas, da oni delujejo v skladu z zakoni in da je naša navedba, da delujejo nezakonito neresnična.
Kaj je dobiček?
Dobiček je pozitivna bilanca med prihodki in odhodki, ter osnova za uspešnost podjetja, na osnovi katere se lahko podjetje odloči za izplačilo, ali božičnice, ali nagrade, ali 13. plače… V prispevku 18. 7. 2017 smo podali izjavo predsednika SLS, mag. Marka Zidanška, ki je Pošti Slovenije očital zapiranje poslovalnic na podeželju in deljenje dobička za veliko mizo. Svoje pismo je naslovil javno in smo povzeli njegove besede, kar je jasno v prispevku tudi zapisano.
V prispevku z dne 31. 7. 2017 smo se sklicevali na prvi prispevek, ter dodali poročanje drugih medijev o odločitvi nadzornega sveta o izplačilu z naslova poslovne uspešnosti. Tudi tukaj so naše navedbe verodostojne in preverljive. V odgovoru Pošte je poudarjeno tudi to, da poslovodje nimajo nič z določitvijo višin poslovne uspešnosti. T.i. božičnica je določena z zakonom in v Politiki poslovanja Pošte je jasno zapisano, da je med drugim pristojnost poslovodstva odločanje o nadaljnji strategiji družbe. Preprosto povedano, poslovodstvo poda vsa poročila, tudi željo o višini t.i. božičnice nadzornemu svetu, da ga potrdi, ali zavrne. Seveda ne smemo pozabiti, da poslovodstvo potrdi nadzorni svet. Kakor koli že obrnemo poslovodstvo je tisto, ki poda predloge in oni so hkrati tisti, ki razdelijo dobiček.
Pošta Slovenija je z ukinitvijo manjših poslovalnic, z izgovorom, da je to v dobrobit celotne družbe, kršila po mnenju civilnih združenj in dela politike, Zakon o poštnih storitvah (ZPSto–2), kar smo v prispevku 3. 11. 2017 zapisali z navedbo, kdo je takšnega mnenja. Pošta Slovenije krši 5 člen, paragraf 1, ki pravi: »Republika Slovenija v javnem interesu zagotavlja vsem uporabnikom poštnih storitev na njenem celotnem ozemlju pod enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno izvajanje univerzalne storitve, ki se sme prekiniti le zaradi višje sile ali v razmerah, nevarnih za dostavljavca.«. Z zapiranjem manjših poslovalnic na slovenskem podeželju imajo okoliški prebivalci vsekakor slabše pogoje pri uporabi poštnih storitev, kot tisti, ki živijo v urbanih okoljih.
Odprli pandorino skrinico?
Od trenutka, ko smo v našem časopisu prvič poročati o nepravilnostih na Pošti Slovenije so naše uredništvo preplavile zgodbe o težavah, ki jih imajo mnogi Slovenci z uporabo poštnih storitev. Naše bralce ne moti le izplačevanje dobička, ampak tudi kakovost poštnih storitev, nepravočasno dostavljene pošiljke, zapiranje in nemogoči odpiralni časi manjših poslovalnic, izgubljene pošiljke, reorganizacija poslovalnic v nekakšne trgovine in posiljevanje uporabnikov storitev z nakupi na pošti ter neprimerni napisi (npr. »Vstopite z nasmehom, ali pridite drugič.«, zapisano na pošti v Šempetru v Savinjski dolini). Po mnenju naših bralcev so to tisti vzroki, ki najbolj načenjajo ugled pošte.
Na podlagi zapisanega v urednitvu Časopisa Slovenec odločno zavračamo očitke Pošte Slovenije, da smo s svojim poročanjem kršili novinarski kodeks, ali načenjali ugled Pošte Slovenije. Podajali smo zgolj javno dostopne in preverljive podatke. Verjamemo pa, da zgovorni podatki in slabo javno mnenje o kvaliteti poštnih storitev, trenutnemu vodstvu pošte niso po godu. Zaradi tega pa se vodstvo Pošte Slovenije ne bi smelo zatekati k tako radikalnim metodam kot so grožnje medijem, ki o njih poročajo. Novinarska združenja iz vsega sveta namreč opozarjajo na vse resnejše ogrožanje svobode medijev, ki se izvaja preko mnogih odkritih ali prikritih groženj novinarjem z namenom vplivanja na njihovo poročanje.
Uredništvo
