Skip to content

Možganska kap je v Sloveniji dvakrat pogostejša, kot v drugih državah

Možganska kap je resno in nevarno stanje, ki ogroža življenje posameznika. Svojih žrtev ne izbira, saj lahko doleti tudi otroke. V Sloveniji naj bi letno hospitalizirali okoli 4.400 bolnikov z možgansko kapjo, izmed katerih jih 1.300 potrebuje intenzivno rehabilitacijo. Sodeč po raziskavah je v Sloveniji pogostost možganske kapi kar dvakrat večja kot v drugih razvitih državah, zato je pravilno, da se seznanimo s tem nevarnim stanjem in z dejavniki tveganja, ki vodijo v nastanek morda nepopravljivih poškodb.

Možgani sodijo med najpomembnejše telesne organe, saj imajo svojo vlogo pri vseh telesnih funkcijah. Delujejo v vsakem trenutku, tudi sedaj, ko prebirate ta prispevek. Kot vsi drugi organi, tudi možgani za svoje delovanje potrebujejo kri, ki jih oskrbuje s kisikom in s hranilnimi snovmi. Kaj pa se zgodi, če je pretok krvi do možganov prekinjen?

Ko možganske celice ne dobijo dovolj kisika in hranil

Nenadna prekinitev pretoka krvi do možganov povzroči smrt možganskih celic, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo kisik in hranila. Dlje, kot je pretok krvi do možganov oviran ali prekinjen, večje je tveganje, da bo stanje povzročilo trajne poškodbe možganov in smrt.

Najpogostejša je ishemična

Ishemična možganska kap predstavlja kar 80% vseh kapi. Vzrok za njen nastanek je krvni strdek, ki ovira ali blokira pretok krvi v možgane. Strdek lahko nastane v možganih ali v drugem delu telesa, od koder se premakne v možgane.

Hemoragična možganska kap se pojavlja bistveno redkeje, vzrok za njen nastanek pa je krvavitev v možganih.

Ali obstaja tveganje za možgansko kap tudi pri meni?

Omenili smo, da možganska kap svojih žrtev ne izbira, kljub temu pa obstajajo določeni dejavniki tveganja, ki lahko vplivajo na njen razvoj. Mednje sodijo:

  • Starost nad 65 let,
  • moški spol (ženske so ogrožene predvsem po menopavzi),
  • družinska anamneza možganske kapi,
  • osebe, ki so že doživele možgansko kap,
  • prekomerna telesna teža,
  • redno uživanje alkoholnih pijač,
  • uživanje nezdrave prehrane,
  • pomanjkanje telesne aktivnosti,
  • kajenje,

Večje tveganje za razvoj možganske kapi obstaja tudi pri sladkornih bolnikih, bolnikih z atrijsko fibrilacijo, visokim krvnim pritiskom in visokim holesterolom.

Kako jo prepoznamo?

Bolnika z možgansko kapjo lahko prepozna tudi laik. Pojavijo se nevrološke težave, kot so ohromelost, zmanjšan občutek na določeni strani telesa, motnje vida in govora, motnje požiranja, povešen ustni kot, vrtoglavica in druge. Če nismo prepričani, ali gre za možgansko kap, lahko osebo prosimo, da ponovi stavek, ki ga izrečemo. Bolnik z možgansko kapjo si stavka verjetno ne bo niti zapomnil, če pa si ga bo, pa bo imel težave pri izgovorjavi. Prosimo ga tudi, naj nad glavo dvigne obe roki. Pri bolniku z možgansko kapjo bo ena roka zaostajala ali pa bo kmalu po dvigu omahnila. Pomagamo si lahko tudi z nasmeškom. Če se pri tem ustni kot na eni strani obraza povesi, je to eden izmed zanesljivih znakov, da gre za možgansko kap. Zapomnimo si besedo GROM (govor, roka, obraz, mudi se).

Mudi se – kako ukrepamo?

Hitro ukrepanje je ključnega pomena za ohranjanje kvalitete bolnikovega življenja! Če se pri osebi pojavijo zgoraj omenjeni znaki, potem nikar ne čakajmo, da se bo stanje samo od sebe izboljšalo, temveč nemudoma pokličimo reševalce na številko 112. Povemo jim, kdo smo, kje se nahajamo in kaj se je zgodilo. Bolnik naj med čakanjem na prihod reševalcev leži, razrahljajmo mu obleko in podložimo vzglavje. Če ima oseba zobno protezo, jo odstranimo iz ustne votline. Bolniku nikoli ne dajemo ne hrane in ne tekočine. Če bruha, ga namestimo v bočni položaj. Pripravimo se tudi na vprašanja reševalcev o tem, ali bolnik uživa določena zdravila, ali si je pred kratkim poškodoval glavo, ali je že imel možgansko kap, kateri udi so prizadeti in katere bolezni ima.

Čakanje lahko pomeni tudi smrt

Možganska kap je NUJNO stanje, kar pomeni, da zahteva takojšnje okrevanje. Čakanje lahko vodi v nepopravljive poškodbe, zaradi katerih bo življenje bolnika zelo okrnjeno, ali pa celo v smrt. S pomočjo trombolize je potrebno raztopiti krvni strdek, ki je zamašil žilo. Tromboliza mora biti izvedena najkasneje v  štirih urah po možganski kapi. V 40 – 50% primerov so posledice možganske kapi po trombolizi minimalne, vendar pa so kljub temu zelo redki bolniki, ki po možganski kapi nimajo nobenih posledic.

Okrevanje po možganski kapi

Zdravljenje možganske kapi se prične v reševalnem vozilu, nadaljuje se v bolnišnici, nato pa sledi rehabilitacija bolnika, v katero so vključeni nevrolog, fiziater, fizioterapevt, delovni terapevt, logoped, v večini primerov pa tudi psiholog. Odvisno od stopnje možganske kapi lahko bolniki okrevajo zelo hitro, nekateri pa se morajo ponovno naučiti osnovnih opravil in aktivnosti, kot so hoja, prehranjevanje, skrb za osebno higieno in druge.

Opozarjanje na opustitev škodljivih navad ni »zlajnano«

Pogosto tarnamo, kako nadležni so zdravstveni delavci z opozarjanjem na dejstvo, da je opustitev škodljivih navad zelo pomembna. Saj vsi vemo – izbiranje zdrave prehrane, redna telesna aktivnost in skrb za 8 ur spanja, pa bomo zdravi kot riba. Morda ste prav zdaj zavili z očmi. Kljub temu pa ni tako preprosto. Pogosto so škodljive navade tiste, katerih se niti ne zavedamo, saj so postale del našega vsakdana. Mislimo si – pa kaj, če kadim, to počnem že 20 let, pa so moja pljuča zdrava. Pa kaj, če sem vsak petek pijan, to počnem že več let, pa mi čisto nič ne manjka. Pa kaj, če jem nezdravo in se ne gibam, saj nimam težav s telesno težo. Naj še enkrat poudarimo, da možganska kap svojih žrtev ne izbira. Zgodi se lahko vsakemu in prav v vsakem trenutku. Morda jo je nekdo doživel prav v tem trenutku. Z opustitvijo škodljivih navad in z zdravim načinom življenja lahko bistveno zmanjšamo tveganje za nastanek možganske kapi.

Nihče si ne želi ponovno postati otrok

Radi rečemo, da se želimo vsaj še enkrat vrniti v obdobje brezskrbnega otroštva. Kadar pa  je govora o možganski kapi, si nihče ne želi ponovno postati otrok, odvisen od drugih. Nihče si ne želi, da bi se moral v odrasli dobi ponovno naučiti hoditi, da bi ga morali hraniti drugi, da bi mu morali drugi pomagati pri opravljanju osnovnih človeških potreb. Nihče si ne želi postati ujetnik v lastnem življenju. Vsi, ki so že kdaj doživeli možgansko kap in vsi, ki poznajo osebo, ki je prebolela možgansko kap, vedo, da je lahko okrevanje zelo naporno, včasih tudi neuspešno in da nekatere posledice ostanejo. Zato moramo storiti vse, da se poskušamo možganski kapi izogniti in vse, da se naučimo ukrepati v primeru, da bi oseba v naši bližini doživela možgansko kap. Okrevanje in kvaliteta življenja po tem stanju sta odvisna od hitrosti ukrepanja. Kako grozna je misel, da bi bil v tem odločilnem trenutku ob nas nekdo, ki o možganski kapi ne bi vedel ničesar. Kako grozna je misel, da se ne zavedamo več sami sebe, da ne prepoznamo svojih bližnjih, da ne moremo hoditi, skrbeti za lastno higieno, se prehranjevati in izvajati aktivnosti, ki so nas vse življenje razveseljevale.

Pogostost pojavljanja možganske kapi je v Sloveniji naravnost zastrašujoča, zato je pravilno, da smo temu nevarnemu in življenju ogrožajočemu stanju posvetili nekaj besed. Čeprav okrevamo, se življenje spremeni. Ne spremenimo ga sami, po lastni želji. Spremeni ga možganska kap, na razvoj katere lahko vsaj delno vplivamo in ga tako poskušamo preprečiti. Storimo to še danes.

Sara Savec

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice