Naprej na vsebino

Fruktozna intoleranca – epidemija 21. stoletja

Fruktozna intoleranca je v Sloveniji dokaj neznan pojav, kljub temu, da njena pogostnost v zadnjih nekaj letih strmo narašča. V Evropi naj bi imelo fruktozno intoleranco kar 30% ljudi. V Slovencu smo se odločili, da vam bomo predstavili za kaj pravzaprav gre in kaj za bolnika pomeni dejstvo, da njegovo telo ne more prebaviti sadnega sladkorja.

Sadje je zdravo. Privoščimo si kozarec slastnega pomarančnega soka za zajtrk, preženimo zdravnika stran z enim jabolkom na dan, skratka uživajmo sadje in zelenjavo, pa bomo zdravi. Oseba s fruktozno intoleranco se z napisanim zagotovo ne strinja. Kako težko je razumeti, da lahko sadje, ki bi ga po besedah strokovnjakov morali vključiti v vsaj 5 obrokov dnevno, lahko povzroči težave z želodcem in črevesjem?

Kaj je fruktoza?

Fruktoza je sadni sladkor (monosaharid), ki ga uvrščamo med ogljikove hidrate. Najdemo jo v sadju in v nekaterih vrstah zelenjave, nahaja pa se tudi v medu in v številnih predelanih živilih, ki vsebujejo dodane sladkorje.

Uporaba fruktoze je narasla v letih od 1970 do 1990, saj naj bi se v tem obdobju povečala za kar 1.000%.

Kaj se dogaja v telesu?

Nezadostna absorpcija sadnega sladkorja v tankem črevesju povzroči, da fruktoza prehaja skozi debelo črevo neprebavljena. V debelem črevesu so naravno prisotne bakterije, ki se lotijo razgradnje fruktoze, pri tem pa nastajajo produkti presnove (plini in mlečna kislina), ki lahko privedejo do hudih simptomov. Težava je v velikem številu primerov nediagnosticirana, zato se pojavljajo močni krči, napenjanje, napihnjenost in driska.

Kje tiči vzrok?

Fruktoza je tesno povezana s celicami v črevesju, ki jih imenujemo enterociti. Ti so odgovorni za usmerjanje fruktoze tja, kamor mora iti. Če pride do pomanjkanja enterocitov, fruktoza izgubi orientacijo in potuje v debelo črevo, kjer povzroči težave. Med pogoste vzroke stanja sodijo tudi neravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami v črevesju, prepogosto uživanje rafiniranih in predelanih živil, že obstoječe težave s črevesjem (sindrom razdražljivega črevesja), vnetje in stres.

Kateri so dejavniki tveganja?

Tveganje za razvoj fruktozne tolerance je večje, če ima oseba Chronovo bolezen, ulcerozni kolitis ali celiakijo. V študiji, v kateri je sodelovalo 209 bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo, je približno ena tretjina bolnikov trpela tudi zaradi fruktozne intolerance. Tisti, ki so se v času študije izogibali uživanju fruktoze, so opazili izboljšanje simptomov. Če ima oseba s celiakijo kljub strogi dieti težave s prebavo, je morda prisotna tudi fruktozna intoleranca.

Kaj pa postavitev diagnoze?

Diagnoza se postavi na podlagi testa fruktozne intolerance, pri čemer bolnik zaužije tekočino, ki vsebuje visoko vrednost fruktoze. Če encim za razgradnjo fruktoze v telesu opravlja svojo vlogo, potem se bo le-ta razgradila tudi na glukozo, ki se bo absorbirala, čez približno dve uri pa bomo opazili porast nivoja glukoze v krvi. Če encim v telesu ne opravlja svoje vloge, se fruktoza ne bo razgradila, zato se tudi nivo glukoze v krvi ne bo povišal. Zdravnik si lahko pri postavitvi diagnoze pomaga tudi z merjenjem kisline v blatu, hidrogen dihalnim testom in gensko diagnostiko.

Izpuščaji, ki nastanejo zaradi fructozne intolerance. Spustijo se lahko po celotnem telesu.

Se je potrebno odreči sladkorju?

Simptome lahko izboljša oziroma omili zmanjšan vnos fruktoze in frukto-oligosaharidov v telo. Pri tem se pogosto uporablja dieta, imenovana FODMAP, pri kateri je iz običajne prehrane potrebno izključiti:

  • Fermentirajoče izdelke,
  • Oligosaharide,
  • Disaharide (laktoza),
  • Monosaharide,
  • in (And)
  • Poliole (sorbitol, manitol, maltitol, xylitol, izomalt).

V čem je torej težava?

Vemo, da sta sadje in zelenjava zelo pomembna vira vitaminov in mineralov, brez katerih naše telo ne more normalno delovati. Ker je potrebno živila s fruktozo izločiti iz prehrane, je pogosto potrebno uživanje prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vse potrebne vitamine in minerale. Preden oseba iz svoje hrane v celoti izloči sadje in zelenjavo, se mora pogovoriti s prehranskim svetovalcem.

Večje količine fruktoze najdemo v jabolkih, hruškah, mangu in lubenicah. Sadje, ki ne vsebuje veliko fruktoze, oseba s fruktozno intoleranco načeloma lahko uživa, vendar v zelo omejenih količinah. Na seznamu prepovedanih sladil se znajdejo tudi agavin sirup, koruzni sirup, rižev sirup, glukozni sirup in med. Ker so omenjena sladila pogosto dodana prehranskim izdelkom, je potrebno natančno prebiranje prehranskih deklaracij, preden izdelek zaužijemo.

Fruktozna intoleranca ni nedolžna bolezen. V primeru neupoštevanja diete se lahko fruktoza prične kopičiti v jetrih, ledvicah in sluznici tankega črevesja. V težjih primerih lahko pri otrocih pride do duševne zaostalosti.

Pojavi se lahko tudi depresija

Kadar gre za različne oblike intoleranc, zlasti tiste, ki se pojavijo v kombinaciji z drugimi črevesnimi obolenji, se lahko razvije tudi depresija. Način življenja, ki zahteva nenehno odrekanje živilom, preverjanje prehranskih deklaracij, kupovanje dragih nadomestkov živil in pojavljanje simptomov bolezni, vključno z bolečinami in utrujenostjo, je za osebo zelo stresen. Spoznanje, da nečesa ne prenašamo in da nam ta snov v primeru uživanja povzroči hude težave, je zelo boleče. Pomembno se je strogo držati diete in poiskati čim več informacij o težavah, ki jih imamo. Nenehno moramo razmišljati o obvladovanju prehranske občutljivosti s spremenjenim načinom prehrane in o tem, ali se je sploh pametno prehranjevati v restavraciji. Naučiti se moramo različnih taktik spopadanja z intoleranco, poleg tega pa moramo poiskati tudi vse mogoče načine, da ohranimo lastno zdravje in dobro počutje.

Da, intoleranca na hrano vpliva na samo kvaliteto življenja, a se ljudje, ki teh težav nimajo, tega pravzaprav niti ne zavedajo. Še vedno prevladuje mišljenje v smislu – če nečesa ne prenašaš, se tega pač izogibaj. Pa ni tako. Vse več je predelanih živil, zato se določena snov nahaja tudi tam, kjer naj ne bi bila. Izogibanje določeni vrsti hrane z namenom nadzorovanja preobčutljivosti lahko zaradi pomanjkanja hranil s seboj potegne celo vrsto drugih zdravstvenih težav. Hrana je pomembna. Hrana lahko spremeni kakovost našega življenja.

Ker se alergijske bolezni in preobčutljivostna stanja v zadnjih desetletjih pojavljajo vse pogosteje, strokovnjaki pravijo, da gre za epidemijo 21. stoletja. Zavedanje, da lahko hrana ohromi življenje posameznika, je naravnost zastrašujoče. Preden brezglavo obsojamo ljudi, ki se izogibajo določenim živilom in jim poskušamo dopovedati, da se malce pa že lahko pregrešijo, se spoznajmo s črevesnimi in preobčutljivostnimi težavami in s posledicami, ki jih prinašajo. Intolerance so namreč bolj zapletene, kot si mislimo. Dokler jih nimamo sami, ne moremo vedeti, kako težko je živeti z njimi.

Sara Savec

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice