V Sloveniji je kar 10.077 učencev v osnovni šoli, ki imajo odločbo za usmerjenje, od tega jih ima 320 začasnega spremljevalca in 150 stalnega. Številke, ki nas bi mogoče morale skrbeti, saj je v vsakem razredu vsaj en učenec, ki ima odločbo. Mnoge izmed teh so upravičene, nekaj je takšnih, ki so zgolj izkoriščanje sistema. Velik problem v tej statistiki so spremljevalci, saj je samo Zakon o usmerjenju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) zelo nejasen in pušča veliko odprtih vprašanj interpretatorja. Na težavo opozarjajo vsi tisti, ki so neposredno in posredno vpleteni v zgodbo otok in njihovih spremljevalcev. S tem namenom so včeraj v Celju organizirali tematsko konferenco o problematiki izvrševanja odločb o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami .
Konferenca o problematiki izvrševanja odločb
Osnovne šole, starši, lokalne skupnosti in njihova združenja, ter nevladne organizacije in pedagoška stroka že več let opozarjajo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na problem, ki ga povzroča neizvajanje pravnomočnih odločb o usmeritvi. Na eni strani težava nastane zaradi 10. člena 4. Paragrafa ZUOPP-1, saj je določeno, da »Dolgotrajno bolnim otrokom, slabovidnim otrokom oziroma otrokom z okvaro vidne funkcije, otrokom z avtističnimi motnjami in otrokom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami se izjemoma lahko dodeli začasni spremljevalec na podlagi kriterijev, ki jih določi minister,« kjer je najbolj sporno ravno izjemoma, lahko in začasni spremljevalec je poudaril eden izmed govornik na konferenci, pravnik Marko Novak. Največ težav ta člen povzroča otrokom z avtističnimi motnjami, kar je bila rdeča nit konference, kajti le ti nujno potrebujejo stalnega spremljevalca. Ne glede na to, da živimo v razmeroma majhni deželi je odločanje o tem kdo od avtističnih otrok si zasluži spremljevalca je različno. Dejstvo je, da ga potrebujejo vsi avtistični otroci, a ga trenutno imajo le168. Druga težava pri spremljevalcih, na katero je opozorila magistra prava Nina-Ana Jäger, je arbitražnost financiranja. Odvisno je od vsakega posameznega ravnatelja, kako se znajde in koliko vez ima, da lahko zagotovi financiranje le tega. Namesto, da bi se financiranje spremljevalcem sovpadalo z odločbo, sovpada s proračunom šole. Večino le teh je zaposlenih preko javnih del, ali so zgolj sistematično porazdeljeni.
Sabina Korošec Zavšek je opozorila na sprenevedanje slovenske vlade o ZUOPP-1. Opozorila je na to, da so si ga podajale vlade, vsaka obljubila pomoč, na koncu pa so vnesli svoje popravke in terminologijo stalni spremljevalci zamenjali z začasni. Povedala je, da žal večino otrok z avtizmov nima spremljevalcev, zato prihaja tudi do tega, da so v nevarnosti tako učitelji, kot ostali učenci. Hkrati pa so na ta način kršene pravice avtističnih otrok, saj nimajo enakih pogojev za izobraževanje, ne morejo v šole v narave. Celo to se zgodi, da otrok ne more hoditi v šolo, ker ga nobena šola noče. »Razvoj države se ne more meriti po BDP, ampak po tem, kaj naredi za najšibkejše,« je še dodala.
Predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Slovenije, Gregor Pečan je opozoril, da pri odločanju zakonov, usmeritev in pravil imajo škarje in platno v rokah predavatelji fakultet, ki ne poznajo dinamiko v osnovnih šolah, zato so njihovi predlogi običajno le statistika in sklepanje na osnovi podatkov, brez vsebine. Opozoril je tudi na vse večji vpliv staršev na izrekanje odločb,
Varuh človekovih pravic obljubil ustavno presojo v zvezi z 10 členom ZUOPP-1
Glede na težave, ki nastajajo na terenu je logična posledica tudi sprožitev ustavne presoje. Za slednjega so zaprosili Varuha človekovih pravic. Namestnik varuhinje Tone Dolčič se je udeležil tematske konference. Seznanjen je bil z različnimi vidiki, poslušal starše, strokovnjake in druge udeležence. Povedal je, da bodo pri Varuh človekovih pravic RS začeli postopek za vložitev zahteve za oceno ustavnosti Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, kar so nam tudi potrdili pri Varuhu.
A spremljevalci so le vrh ledene gore težav z ZUOPP-1, saj težave nastanejo že pri sami časovni komponenti izdaje odločbe od vloge do odločbe, saj preteče v povprečju od 6 do 9 mesecev. Težavo imajo potem tako učitelji v šoli, kot otroci, saj večina nima ustreznega znanja, šola niti ustreznega kadra, ki bi moral delati z otrokom. Otroci s sladkorno boleznijo pa le s težavo dobijo spremljevalca, saj ga zakon ne predvideva. Težave so tudi v nadzoru, saj inšpektorat, zavod za šolstvo in ministrstvo prelagajo odgovornost drug na drugega … Le upamo lahko, da bo Varuh svojo obljubo izpolnil in bo to le začetek reševanje težav in pot k bolj kakovostni izobrazbi otrok.
Alenka Gabrovec
