Poznavanje enega ali več tujih jezikov je bilo še pred nekaj leti velika prednost, danes pa je skorajda nuja. Tudi pri iskanju službe naletimo na zahteve delodajalca, ki se nanašajo na poznavanje določenega tujega jezika. Poznavanje angleškega jezika je postalo tako rekoč samoumevno. Obvladajo ga že otroci, ki med slovenske besede zelo radi dodajo tudi kakšno angleško besedo, da se celoten stavek lepše sliši. Ali vse to pomeni, da angleščina izpodriva slovenski jezik?
Današnji družbeni sistem je organiziran tako, da se vsem posameznikom, ki ne obvladajo niti enega tujega jezika, zelo slabo piše. Pred nekaj leti je bilo učenje tujega jezika zgolj odločitev posameznika – za pridobivanje novih znanj so se odločali predvsem tisti ljudje, ki so si želeli spoznati tudi druge kulture po svetu. Velike razlike v spremembi družbenega sistema se poznajo predvsem pri iskanju zaposlitve. Delodajalci zahtevajo obvladanje svetovnih jezikov, zlasti angleščine, pogosto pa sta zahtevana tudi poznavanje hrvaškega in nemškega jezika.
Angleščino obvladajo že otroci v osnovni šoli
Angleški jezik je eden izmed najpogosteje uporabljenih svetovnih jezikov, ki ga tekoče govori že večina slovenskih otrok. Si sploh lahko predstavljate potovanje po tujini brez znanja angleškega jezika? Ker večina tujcev pozna angleščino, lahko do želenih informacij z lahkoto pridemo z aktivnim znanjem angleškega jezika, ne glede na to, ali smo za informacije povprašali Šveda, Nizozemca, Norvežana, Finca, Nemca, Avstrijca … No, pri Francozih bi se malce zataknilo, saj podatki kažejo, da je njihova stopnja znanja angleščine bistveno nižja, kot v drugih državah.
Znanje tujega jezika je prednost in nuja – v čem je torej težava?
Absolutno je znanje tujih jezikov nekaj, kar lahko navedemo tudi v lastnem življenjepisu in si tako pridobimo določeno prednost pred ostalimi kandidati, ki so se prijavili na isto razpisano delovno mesto, kot mi. Če nam obvladanje angleščine ne bo prineslo službe, ker jo že imamo, nas bo pa zagotovo rešilo iz zagate med potovanjem. V čem je torej težava? Predvsem v tem, da vse bolj »pozabljamo« na ohranjanje našega maternega jezika. Uporabljamo ga vsakodnevno, a vse pogosteje opažamo, kako ga počasi, a vztrajno, zamenjuje angleščina.
Kje so spremembe najbolj opazne?
Predstavljajmo si čudovito nedeljsko popoldne v gostišču, kjer v krogu najbližjih čakamo, da nam postrežejo kosilo. Slišimo glasbo. Gre za slovenske ali za tuje pesmi? Seveda imamo tudi v Sloveniji radijske postaje, na katerih se predvaja pretežno ali izključno slovenska glasba, pa vendar – kakšno glasbo slišimo v gostiščih, pri frizerju, v nakupovalnem centru? In tukaj ne gre samo za to, da nam slovenska glasba ni všeč. Saj slovenski glasbeni izvajalci ne ustvarjajo samo »goveje muzike«, imamo namreč tudi rock skupine, pop rock skupine, slovenski rap … Dejstvo je, da so mnogi prepričani, da se besedilo precej bolje sliši v angleškem jeziku, zato se tudi vse več slovenskih glasbenih izvajalcev odloča za besedila v tujem jeziku.
Angleške besede uporabljamo vsak dan
Če tudi sami uporabljate katero izmed socialnih omrežij, ste zagotovo opazili, da pri posodobitvah stanj uporabniki raje zapisujejo tuje citate in objavljajo fotografije s tujimi verzi. Če se nekomu opravičimo, kar avtomatsko rečemo »sori« (izvira iz angleške besede sorry) in če se nekomu zahvalimo, ne da bi sploh pomislili, rečemo »tenks« (izvira iz angleške besede thank you). Pogosto rečemo tudi »OK« in v primeru kakšne nesreče še cel kup angleških besed, katerih pomen ni primeren, da bi jih omenili tudi tukaj. Napisano velja zlasti za mladino, ki pa zelo rada v SMS sporočilih in v klepetih na spletnih omrežjih angleške besede vrine kar med slovenske in tako nastane nek nov jezik, ki bi ga lahko poimenovali kar »slongleščina«.
Je za to kriv razvoj tehnologije?
V obdobju, v katerem živimo, smo priča neverjetno hitremu razvoju tehnologije, s katero smo postali zasvojeni. Tehnologija nam omogoča, da komuniciramo kar preko socialnih omrežij in tako živimo v nekem virtualnem svetu, realnemu svetu pa se vztrajno izogibamo. Odkar imamo telefone in računalnike, nas knjige, ki so tako zelo pomembne za bogatenje besednega zaklada, ne zanimajo več. Raje preberemo kakšno e-knjigo na tabličnem računalniku ali pa morda še to ne. Tako starši mladih pogosto ne razumejo, kadar jim ti napišejo sporočilo v mešanici angleščine in slovenščine (starši pogosto rečejo, da gre za »hieroglife«, ki jih ne razumejo). Na tem mestu še enkrat poudarjam, da je znanje angleškega jezika velika prednost in da je pravilno, če se želimo naučiti tujih jezikov. Vendar pa se tu pojavi vprašanje, ali je prav to tisto, kar ima tako negativen vpliv na ohranjanje slovenščine?
Kakšno pa je vaše mnenje? Se tudi vam zdi, da ni težava v želji po učenju tujega jezika, temveč v brezbrižnosti mlajših generacij do maternega jezika? Ali smo res tako malomarni? Slovenščina je državni jezik v Sloveniji in uradni jezik Republike Slovenije, kot je zapisano tudi v 11. členu Ustave Republike Slovenije. Razvila se je iz praslovanščine. Najstarejši zapisi v slovenskem jeziku so Brižinski spomeniki, začetnik slovenskega jezika pa je protestantski pisatelj Primož Trubar. Slovenski jezik ima kar 48 narečij in govorov, naša naloga pa je, da jih ohranimo. Toda dokler bodo mlajše generacije prisegale na »slongleščino«, je ohranjanje slovenskega jezika pod velikim vprašajem.
»V jeziku najdemo skrivnost, stari zaklad… Slavec dobi vsako leto novo perje, ohrani pa svojo pesem.« (Frédéric Mistral)
Sara Savec
Seveda je nedopustno, da tuj jezik izriva materinščino na obrobje, kljub temu pa je angleščina manj ogrožujoča kot npr. sorodni jeziki, ki počasi in vztrajno pronicajo v vsakdanjo rabo. Je morda že koga zaskrbelo, da so, predvsem med mladostniki, izrazi mkot “valjda”, “svašta”, “kao”, “smatram” ipd. povsem izrinili slovenske ustreznice.