Pusta smo pokopali in po krščanski tradiciji sledi 40 dnevni post do velike noči. V tem času je moč zaslediti kar nekaj pobud o tem, čemu bi se teh 40 dni odpovedali. Med drugim je na seznamu tudi alkohol, rak rane slovenske družbe.
Alkohol je vcepljen v slovensko zavest
Alkohol je del slovenske družbe, s kozarcem rujnega nazdravimo ob vsaki procesiji, pa naj gre za poroko, rojstni dan, državno proslavo, srečanje … konec koncev tudi sama statistika popitega nas uvršča v sam Evropski vrh in še pri vinu smo absolutno samooskrbni.
Toleranca do alkohola je zelo velika in se o njem, kot težavi govori le, ko nevladne organizacije predstavijo svoje projekte, ali ko pride do prometne nesreče pod vplivom alkohola s smrtnim izidom, ko pride do nasilja v družini … v vseh ostalih okoliščinah, pa ni zgražanja. Dokler vinjena oseba ne povzroči kakšnega prekrška, ali ni vsiljiva, nasilna, je njegovo dejanje sprejemljivo.
Meja med alkoholikom in pijancem je majhna
Bistvena razlika je med alkoholikom in pijancem. Alkoholik pije, ker njegovo telo rabi alkohol, da lahko normalno funkcionira. Pijanec pije, ker lahko, a njegovo telo ni odvisno. Alkoholizem je bolezen, odvisnost, kjer druge meje, kot ta, da tvoje telo potrebuje alkohol ni. Ni važno, ali oseba popije 1 dcl vina na dan, ali 3 litre, važno je le to, da telo alkoholika začne delovati šele takrat, ko ima v sebi zadostno količino alkohola.
In kot vsaka odvisnost ima tudi alkoholizem svoj izvor, ki sega veliko dlje, kot do pivskih prijateljev pri 30. letu. Podatek, da je 2% prometnih nesreč zaradi alkoholizma ni toliko zaskrbljujoč, kot podatki, da so letos za novo leto pripeljali na »pumpanje« 12 letnika, da rekord drži 8 letnik. Prav tako je nerazumljivo to, da več kot 80 % ljudi prvič alkohol dobi v domačem okolju in da so ravno starši, ali stari starši tisti, ki mu ga v rosnih letih ponudijo.
Odgovoren starš izobrazi otroka o alkoholizmu
Starši bi morali najprej pri otroku vzgojiti zdrav odnos do alkoholizma, kajti zgolj s prepovedjo in izobraževanjem tako doma, kot v šoli, o tem, da je alkohol škodljiv in da povzroča smrt, je zgolj Sizifovo delo. Otrok na ta način ne izoblikuje zdravega odnosa, ampak dobi le napotke, da nekaj ni dobro in ne sme, hkrati pa vidi svoje starše, kako ga pijejo, le kozarček ob pomembnem dogodku.
Odgovoren starš ne hodi po svojega pijanega otroka na zabavo, kot osvešča ena izmed trenutno aktivnih akcij nevladnih organizacij, ampak poskrbi, da otrok sploh ne bo vinjen, če tudi bodo vsi njegovi prijatelji. To ne pomeni, da nikoli ne bo poskusil alkohola, le da ko ga bo, bo vedel zakaj ga, ter bo znal tudi odgovorno se vesti.
Koliko je vam sprejemljivo, da spijete in se pije v vaši družbi, veste sami in v kolikor imate težave, veste, da je trenutno ni sile, ki bi vam obrazložila, da težava obstaja. Alkoholik ima namreč zelo dobro izoblikovane obrambne mehanizme, ter dokler pri njemu samem, če kdaj sploh, ne pride do klika, preskoka, tudi grožnja po izgubi službe, družine ali slabo zdravje ne bodo dovolj. Brez klika je zdravljenje le nekaj mesečno osveščanje, ki ga vodi hrepenenje, da ko se bo končalo, se bo prilegel deci.
Pred alkoholom je v Sloveniji težko pobegniti, a to še ne pomeni, da moramo biti na vseh proslavah, zabavah in pomembnih dogodkih vinjeni. Izobraževanje o zdravem odnosu do te odvisnosti se začne v družini, a težko se vspostavi, če je staršem čisto normalno, da se dojenču namažejo zobje, ko rastejo z orehovcem, da se rana očisti š šnopsem, da lahko otrok vidi vinjenega starša, da je zabavno, če 5 letniku daš poskusiti malce piva, vina, kuhančka … ogromno teh momentov je, ko starši na nek način vzgajajo pijance ali alkoholike, ko pa le ti v najstniških letih naučeno tudi pokažejo, krivdo iščejo v družbi. Niti en zakon, prepoved ne bo omilila tista 2 % prometnih nesreč zaradi alkoholizma, niti tisti 34% kaznivih dejanj, ki se zgodijo pod vplivom alkohola in niti 3% smrti zaradi posledic alkohola. Težava je globlja in dokler bo toleranca do alkohola tako visoka kot je do sedaj bomo narod alkohola.
Ines Logar
