Lažne novice – kako daleč lahko gre človeška hudobija?
Živimo v času, ko splet uporabljamo praktično vsakodnevno. Nekateri za študij, drugi za delo, vsi pa ga tu in tam uporabimo za krajšanje časa in za prebiranje novic. Vse lepo in prav, dokler ne naletimo na lažne novice, ki niso niti dobre, niti koristne. Večina ljudi jih sprejme kot nekaj običajnega, neškodljivega, a resnica je daleč od tega. Ste v zadnjem času tudi vi naleteli na katero izmed njih?
Večina nas ima svoj profil na katerem izmed socialnih omrežij. Tam lahko delimo novice in zgodbe, ki jih prevzamemo s strani družbenih medijev, z našimi prijatelji. Stvari delimo iz različnih razlogov. Morda gre za zanimivo zgodbo, novico o slavnih ljudeh ali za zgodbo, ki nas je nasmejala. Delimo tisto, kar nas iz takšnih ali drugačnih razlogov pritegne, zato želimo to predstaviti tudi drugim. Vendar pa – ali kdaj preverite, če je novica, ki jo nameravate deliti, resnična?
Težava je v tem, da ni vse, kar vidimo na spletu, resnično. In če delimo nekaj, kar ni res, bodo ljudje verjeli v zgodbo, ki si jo je nekdo izmislil. Takšne zgodbe imenujemo lažne novice ali »fake news«.
Obstajata dve vrsti lažnih novic:
- Lažne novice, ki so namerno objavljene ali poslane z namenom, da bi ljudje verjeli v nekaj, kar ni res. Mnogo jih nastane z namenom, da bi ljudje obiskali določeno spletno stran. Gre za namerne laži, za katere oseba, ki jih piše, ve, da niso resnične.
- Novice, v katerih se skriva nekaj resnice, a niso povsem točne. Takšne novice nastanejo zato, ker ljudje, ki jih pišejo (novinarji ali blogerji) ne preverijo vseh dejstev, preden novico objavijo, ali pa z nekaterimi informacijami pretiravajo.
Socialni mediji omogočajo, da se lažne novice hitro razširijo med ljudmi, kar lahko predstavlja velik problem.
V čem je težava?
Prva težava je v tem, da vsebina lažnih novic ni resnična, zato lahko nekomu škoduje. Takšno novico nekdo prebere in ker se mu zdi šokantna, jo deli z drugimi, ne da bi preveril, ali je sploh resnična. Težava je tudi v tem, da zaradi tega ljudje določenim medijem ne zaupajo več, ali pa verjamejo v nekaj, kar se pravzaprav ni zgodilo. Ljudje se tako ujamejo v nek mehurček, ki je popolnoma drugačen od resničnega sveta – in seveda tudi daleč od resnice.
Takšne novice postajajo vse večji problem današnje družbe.
Kako naj vem, ali je novica resnična ali lažna?
Ker ima danes dostop do spleta vsakdo, lahko vsakdo objavi zgodbo, ki ni resnična, ljudje pa jo bodo nato razširili ne le po vsej državi, temveč tudi po vsem svetu. Preden verjamete takšni novici, se vprašajte:
- Je bila zgodba objavljena tudi nekje drugje?
- Sem novico zasledil na radiu, televiziji ali v časopisu?
- Ali spletna stran, na kateri sem zasledil novico, izgleda resna?
- Ali naslov spletne strani deluje resno?
- Ali morebitne fotografije in videoposnetki izgledajo resnični?
- Ali je zgodba sploh realna?
Lažne novice pokopavajo žive ljudi!
Če ste še pred nekaj trenutki verjeli, da so lažne novice povsem neškodljive, si boste morda sedaj premislili. Pri lažnih novicah, ki jih srečujemo na spletu, gre največkrat za novico o smrti znanih ljudi.
Nedolgo nazaj smo lahko zasledili lažno novico o smrti priljubljenega hrvaškega pevca Oliverja Dragojevića. Nekaj dni pred prihodom lažne novice so mediji poročali, da je pevec odpovedal svojo koncertno turnejo zaradi zdravstvenih težav (znano je, da se pevec bori z rakom na pljučih). Kako primeren čas za objavo lažne novice. In njena posledica? Na socialnih omrežjih se je od pevca poslovilo veliko oboževalcev, ki so v njegovo čast na svoje družbene profile pripenjali njegove pesmi. Moram priznati, da sem bila precej šokirana tudi sama. A po približno uri in pol so na njegovem uradnem profilu na Facebooku sporočili, da je s pevcem vse v redu (da se zdravi v bolnišnici). Sledil je občutek olajšanja in hkrati občutek jeze, ko se pričneš spraševati, kako je mogoče, da je nekdo tako brezsrčen in povsem brezbrižen, da pokoplje živega človeka, ki ima resne zdravstvene težave. Še bolj absurdno je dejstvo, da so ljudje še teden dni po tistem, ko so predstavniki Oliverja Dragojevića sporočili, da je pevec živ, še vedno delili lažno novico s prijatelji, ker resnice pač niso preverili.
Pred nekaj dnevi je po spletu zaokrožila novica, da je umrl Sylvester Stallone, legendarni igralec, ki je med drugim upodobil tudi Ramba. Tudi tokrat je šlo zgolj za neslano šalo, ki so jo spremljale šokantne fotografije igralca, da je vse skupaj delovalo še bolj resnično. In posledica tega? Delitve lažne novice na spletnih omrežjih in poslavljanje od igralca, ki v resnici sploh ni bil mrtev.
Da, splet je sposoben prav vsega. In tukaj naletimo še na eno izmed težav, ki spremljajo lažne novice. Ko se bo nekaj dejansko zgodilo, tega preprosto ne bomo verjeli, ker bomo pred tem naleteli že na tisoče lažnih novic.
Izmisliti si lažno novico o smrti nekoga je nemoralno in podlo. Gre za pravo človeško hudobijo, pri kateri avtor ne pomisli na osebo, ki se morda sooča s težko boleznijo in na njegove svojce. In takšni avtorji novic bi morali biti kaznovani!
Pregovor pravi, da če nekoga pokopljemo živega, bo ta še zelo dolgo živel. Upajmo, da bo to držalo za vse zvezdnike, ki so bili »živi pokopani«.
Napačno je kriviti splet, saj je kriva družba. Ljudje, ki so dovolj podli, da si neko stvar izmislijo in ljudje, ki so dovolj neumni, da novico delijo, ne da bi pred tem preverili, ali je resnična. Tako namreč ustvarimo mrežo, po kateri se lažna novica razširi po vsem svetu. Ljudje ne znamo več razmišljati, vse se nam zdi resnično – če se novica pojavi na spletu, bo že držalo. Žal ni tako. Sposobnost kritičnega razmišljanja posameznika in sposobnost presoje sta neznano kam izpuhtela v času našega razvoja, zato je sodobna družba takšna, kot je. Ovce, ki ne razmišljajo s svojo glavo in posledično zavajajo tudi druge. In kako pravzaprav poiskati najbolj optimalno rešitev za tako kompleksen problem? Spremeniti bi se morala družba, sicer bomo kmalu živeli v nekem mehurčku, drugačnem od resničnega sveta, obkrožale pa nas bodo lažne novice, zaradi katerih bomo verjeli stvarem, ki ne obstajajo.
“Laži so tako plodne, da zadostuje samo ena, pa jih je že na tisoče.”(Carlo Goldoni)
Sara Savec