Starši preživijo ure in ure ob knjigah, v katerih poskušajo poiskati ime, primerno za svojega otroka. Zavedajo se, da je izbira imena, ki bo postalo večji del otrokove identitete, zelo pomembna, zato je lahko celoten proces precej zapleten. Gre za eno prvih stvari, ki jih počnemo kot starši, zato pri tem čutimo veliko odgovornost. Pa vendar se imena, ki so jih starši izbirali nekoč, precej razlikujejo od tistih, ki jih izbiramo danes.
Kako izbrati ime?
Mnogi preprosto vedo, kako bo otroku ime, še preden se ta rodi. Nekoč so otroke poimenovali po starših, danes pa tega v Sloveniji skorajda več ne opazimo. Tisti, ki pa še ne vedo, kako bi otroka poimenovali, si pomagajo s knjigami in s spletom, kjer poskušajo najti ideje za otroška imena. Pri tem preverijo, ali se ime sklada s priimkom, kakšni bi lahko bili morebitni vzdevki, kakšen pomen ima določeno ime, kako pogosto je ime itd. Še pred nekaj leti smo imeli Marije, Frančiške, Štefane, Antone, Angele, Matilde, Pavle, Jožice, Božidarje, danes pa imamo Kiare, Inaje, Arie, Tie, Tiare, Aele in še cel kup imen, prevzetih iz tujine. Kako je prišlo do tega?
Tudi nekoč so imeli ljudje za tiste čase nenavadna imena…
Predvsem starejšim ljudem se danes zdi, da imajo otroci imena, ki jih marsikdo pravzaprav niti ne zna izgovoriti. A tudi nekoč so mnogi svoje otroke poimenovali tako, da so njihova imena malce izstopala iz množice imen. Danes so nenavadna in unikatna imena otrok zelo kratka, nekoč pa so bila tista nenavadna imena daljša. Manjdrag, Svetožizna, Hudimar, Trdoglav, Zlativenca, Ježumila in Svemisl so le nekatera izmed nenavadnih imen, ki smo jih poznali nekoč.
Mnoga imena so potonila v pozabo
Danes skorajda ne srečamo več otroka, ki bi imel tipično slovensko ime. Jožice, Alojzije, Pavle, Kristine, Olge, Vladimirji, Miroslavi, Avguštini in Juriji so v večini primerov starejši ljudje, podobna imena pa pri otrocih zasledimo izjemno redko. Strokovnjaki menijo, da je razlog za to želja staršev, da njihov otrok ne bi imel istega imena, kot ga ima sosedov otrok, poleg tega pa starši iščejo nekaj originalnega, tujega, kratkega, modernega, morda celo nenavadnega zato, ker jim klasična slovenska imena niso všeč. K temu naj bi ogromno prispeval dostop do spleta, od koder tudi največkrat prevzemamo tuja imena.
Kako lahko ime vpliva na našo osebnost?
Raziskave so pokazale, da sta naše ime in naša osebnost tesno povezana. Način, kako starši izberejo otrokovo ime, naj bi bil povezan z njihovimi geni. Pustolovski starši bodo tako izbrali bolj avanturistična imena. Raziskave pa so pokazale tudi precej bolj zanimivo dejstvo – če otrok dobi ime po svojem staršu, bo vse življenje deloval pod pritiskom, ker bo prepričan, da mora izpolniti vse zahteve in želje svojih staršev.
Če se otrokovo ime ne ujema z njegovo samopodobo, bo otrok skoraj zagotovo nesrečen. Pogled na lastno ime naj bi bil odraz tega, kakšen odnos imamo do sebe.
V čem je težava sodobnih imen?
Imena, ki jih prevzamemo iz tujine, običajno »poslovenimo« in tako izgubimo njihov pravi pomen. Starši se poigrajo z različnimi tujimi besedami in tako svojemu otroku sestavijo povsem unikatno ime, sestavljeno iz dveh ali celo več besed. Težava nastane, kadar ima otrok dve imeni in dva priimka ali kadar je ime tako zapleteno, da si ga je težko zapomniti. A nenavadna, neslišana, eksotična in neznana imena lahko predstavljajo veliko težavo predvsem takrat, ko pridemo do njihovega sklanjanja. Kaj je prav in kaj ni? Ali zveni čudno, da številni ne znajo pravilno sklanjati svojega imena ali imena svojega otroka?
Zanimivo kombinacijo dobimo, kadar se tuje ime znajde ob tipičnem slovenskem priimku. Tako nastanejo Maurice Medved, Noel Božič, Yvonne Hren in podobne kombinacije, zaradi katerih bi se marsikdo komaj zadržal pred posmehovanjem. Zagotovo so tudi tuja imena lepa in zagotovo so starši tisti, ki bodo imeli glavno besedo pri izbiri imena, a pri tem je potrebno pomisliti tudi na otroka, ki bo morda v vrtcu ali v šoli ali celo tudi kasneje v življenju tarča posmehov – samo zaradi nenavadnega imena. Otroci se namreč radi norčujejo tudi iz imen, ki se nam sicer zdijo normalna, a so prevzeta iz narave – Bor, Jelka, Gaber in podobna.
Prav nasprotno pa je lahko danes zaznamovan tudi otrok, ki mu je bilo podarjeno klasično slovensko ime – preprosto zato, ker se v svetu, v katerem smo bombardirani z modernimi tujimi imeni, njegovo ime sliši preveč »kmečko«.
Kot primer imena, katerega pomen se lahko ob prenosu v slovenski jezik spremeni, lahko vzamemo tudi sicer simpatično tuje ime Nora, ki pa bi v slovenščini imelo vse prej kot pozitiven pomen.
Slovenska imena izgubljajo svojo vrednost
Klasična slovenska imena so danes pogostejša na podeželju, v mestih pa prevladujejo moderna imena z največ tremi ali štirimi črkami. Če malce pomislimo na naše prednike, smo lahko skoraj zagotovo prepričani, da le-ti svojim otrokom nikakor ne bi izbrali tujih imen, saj smo Slovenci majhen, a ponosen narod, ki se je zmeraj znal postaviti zase. Slovenci zaradi globalizacije otrokom izbiramo tuja (zlasti ameriška) imena, Američani pa svojim otrokom ne dajejo slovenskih imen. Se želimo na tak način približati drugim kulturam?
Žal pa tako izgubljamo posebnosti lastne kulture in postajamo vse bolj podobni Ameriki. Govorimo njihov jezik, izbiramo njihova imena, poslušamo njihovo glasbo, prevzemamo njihove praznike, pri tem pa nezavedno izgubljamo lastno kulturo.
Enega izmed malce bolj ostrih komentarjev na izbiranje tujih imen sem zasledila tudi na spletu, kjer je uporabnik portala zapisal: »Človek se ob kakšnih imenih res vpraša, ali namerava dotični starš vzgojiti odgovorno odraslo osebo, ali pa ima otroka le za modni dodatek«.
A svet se ne konča pred našim pragom in kot smo si med seboj različni ljudje, so si različni tudi naši okusi. Kar je danes čudno, bo jutri normalno in kar je bilo nekoč normalno, je danes čudno. Nekateri bodo določeno ime sprejeli s popolnim navdušenjem, drugi pa ne bodo mogli prikriti svojega zgražanja. Preostane nam torej samo, da poskušamo biti malce bolj odprtega duha medtem ko se sprašujemo, kaj se bo zgodilo s tradicionalnimi slovenskimi imeni čez nekaj let.
Sara Savec
