Jelševar: Pred 500 leti fevdalci niso upali tako poniževati kmetov, kot jih danes Židan
Na današnjem 45. letnem posvetu zadružne zveze je vrh slovenske politike z velikimi besedami naznanil, kaj smo v zadnjih letih naredili za slovensko kmetijstvo. Dobro kmetijstvo je osnova za samooskrbo države, posledičnost za varnost, če bi prišlo do državne ekonomske krize. Prav tako samooskrba države ohranja življenje na podeželju, zmanjšuje odvisnost države od tujega trga in ponuja delovna mesta. V Sloveniji pod taktirko ministra Dejana Židana kmetijstvo izgublja bitko za preživetje. Kmetje postajajo vse bolj nestrpni, razočarani in se počutijo izigrane, saj jim politika samo jemlje, a za oči javnosti predstavlja, da dobijo kmetje subvencije, ki pa ugledu kmeta prej škodijo kot pomagajo.
Samooskrba je padla pod kritično točko
V Sloveniji smo samooskrbni zgolj pri mleku in delno pri mesu. Upad prašičjega mesa je lani padel na količino ob osamosvojitvi. Po revizijskih podatkih smo leta 2010, ko je Židan nastopil svoj mandat, letno pridelali kar 568.900 ton žita, zdaj ga manj kot 450.000 ton, če smo leta 2010 pridelali 180.800 ton mesa, ga zdaj manj kot 130.000 ton. Le vina, kljub temu, da smo zaradi Židana izgubili teran, proizvedemo bistveno več, kot smo ga v letu 2010.
Čeravno so kmetje že pred nastopom Židana opozarjali na to, da samooskrba pada, pa takšnih mahinacij, kot si jih je privoščil Židan, ni uspelo narediti niti enemu njegovemu predhodniku. Primož Jelševar, podpredsednik SLS, je bil do Židana zelo oster: »Pred 500 leti si fevdalci niso upali tako poniževati kmetov kot jih danes Židan. Slovenske kmetijske organizacije se ministra bojijo, ker jih z medijskim terorjem in denarjem drži za vrat. Zato malokdo upa reči bobu bob in jasno povedat, da je za težko stanje v kmetijstvu kriva prav Židanova kmetijska politika. To se mora končati!«
Jelševar je bil na zadružnem posvetu kritičen tudi do kmetijskih organizacij, ki ne zmorejo, ali nočejo uvideti, kaj minister počne in jih opomnil od kje izhajajo s prvimi napisanimi slovenskimi besedami: »Le vkup, le vkup uboga gmajna«. Tiste, ki bi se rade uprle jih minister ustrahuje z odvzemom denarja, ki je za njihovo delovanje nujno potrebno. Kmetijske organizacije mnoge ministrove odločitve sprejmejo, ne slišijo pa kmetov in ne opravljajo svoje vloge mostograditelja med kmeti in vlado. Židan je v svojem mandatu uspel spraviti na rob mesnopredelovalno in lesno industrijo. Neposredno, ali celo posredno je vplival na mesno proizvodnjo, ko je v Panviti, kot predsednik uprave bil soudeležen pri pridobitvi certifikata halal.
Kljub opozorilom številnih kmetov, tako Židanu, kot vladi, da naj ne ustanavljajo državnega podjetja za gozdove, in pozivih k temeljitemu premisleku pred »ustanavljanjem največjega slovenskega kolhoza«, ker z njim ne bo obdržala sistem koncesij, ki bi gorskim, hribovskim in kmetom zagotovile socialno ter ekonomsko varnost,niso bili uslišani. Le njihovo stanje se je drastično poslabšalo. Kmetje so pričakovali, da bo Ministrstvo za kmetijstvo vzpostavilo močne lesne centre, v katerih bodo predelovali slovenski les, ustvarjali nova delovna mesta in iztržili najboljšo dodano vrednost za les. A znova smo dobili le prazne obljube in nerealna pričakovanja…
S svojo uničujočo politiko je Židan izgubil kranjsko klobaso, predal teran in ko je imel možnost, da bi ponovno zagnal industrijo sladkorne pese, tega ni naredil. V Sloveniji se trenutno ne splača biti kmet, saj je sama zakonodaja uperjena k temu, da mladi raje zapuščajo kmetije, saj je birokratske vojne bistveno več, kot je prihodkov, ki omogočajo preživetje. Kljub premnogim pozivom kmetov, da se uredi status družinskih kmetij, da se uredi sama razporeditev rodovitne zemlje, Židan v 8 letih ni našel časa. Še vedno uradniki v Ljubljani po zemljevidu določajo, kakšna zemlja je kje v Sloveniji in uničujejo rodovitno zemljo. V SLS so odločni, da je čas, da se takšen odnos mora končati ter popravijo napake preteklosti, saj si bomo le na ta način zagotovili tisto samostojnost za katero smo se leta 1991 borili.
Iva Vidmar
