Skip to content

Prof. dr. Andrej Umek: Koliko damo Slovenci za naše šolstvo?

Eno najbolj opaženih družbenih dogajanj v zadnjem času v Sloveniji so bila pogajanja sindikata SVIZ z vlado. SVIZ je svoje zahteve po občutnem zvišanju plač učiteljem podkrepil z do sedaj dvema stavkama. S tem je bil deležen široke pozornosti javnosti in medijev. Pri vsem tem pa vsaj v pomembnejših nacionalnih medijih nisem zasledil neke verodostojne in utemeljene analize, ali so zahteve sindikata upravičene ali ne. Ko sem to vprašanje zastavilo samemu sebi, se mi je odprlo drugo vprašanje, na kakšni osnovi naj presojam o upravičenosti ali neupravičenosti zahtev. Po daljšem premisleku sem se odločil, da je verjetno najboljši kriterij primerjava z drugimi državami, koliko te dajejo za šolstvo. Podatke o tem sem našel v poročilu OECD z naslovom: Education at a Glance. Iz obširne tabele sem potegnil, vsaj po mojem mnenju, ključne podatke, ki jih podajam v spodnji tabeli.

Osnovno
šolstvo

Srednje
šolstvo
Visoko
šolstvo
Skupaj

SLO

1.7 1.9 1.1

4.7

OECD

1.5

2.1

1.5

5.1

EU22

1.4

2.1

1.4

4.9

Slovenske izdatke izražene v procentih bruto domačega proizvoda (BDP) sem primerjal s povprečjem izdatkov držav članic OECD, torej najrazvitejših držav na svetu in povprečkom držav EU22. Na osnovi tabele je jasno razvidno, da Slovenija daje za svoje osnovno šolstvo bistveno več  od obeh primerjalnih skupin. Že pri srednjem šolstvu se stvar obrtne in Slovenija zanj namenja nekoliko manj od obeh primerjalnih skupin. Pri visokem šolstvu je vsaj po moji presoji zaostajanje Slovenije že kritično. Za uspešno šolstvo, ki je tudi osnova uspešnejšega gospodarstva bi bilo predvsem potrebno šolstvo prilagoditi potrebam trga dela, odpraviti ali vsaj zmanjšati v tabeli nakazana odstopanja in šolstvu nameniti 0.2 – 0.3 % BDP več. To je približno 110 milijonov evrov.

Zato sem mnenja, da so zahteve SVIZ neupravičene in pretirane. Čeprav ne zanikam, da na področju šolstva določena plačna nesorazmerja ne obstajajo. Vendar bi izpolnitev njihovih zahtev Sloveniji povzročila le težko popravljivo škodo in bi tako bila napaka. Vsakemu tudi sindikatu SVIZ, bi moralo biti jasno, da sta ključni pomanjkljivosti šolstva v Sloveniji, da številni mladi, ki so končali svoje izobraževanje ne najdejo redne zaposlitve, so zaradi izbire svojega izobraževalnega programa ne ali je težko zaposljivi, medtem ko ostajajo v slovenskem gospodarstvu številna delovna mesta, ki so ključna za njegov trajnostni razvoj in rast, nezasedena. Druga očitna pomanjkljivost je, da so v financiranju našega šolstva očitna nesorazmerja. V tem trenutku je podfinanciranost šolstva za že zgoraj omenjen znesek 0.2 – 0.3 % BDP manj pomembna. Smiselno jo bi bilo vključiti v odpravo bistvenih pomanjkljivosti. Še enkrat bi želel poudariti, da so zahteve SVIZ, ki to manj pomembno pomanjkljivost postavljajo v ospredje neupravičene in škodljive.

Naj zaključim z ugotovitvijo, da slovensko šolstvo potrebuje prenovo in da so bila leta Cerarjeve vlade v tem pogledu izgubljena. Potrebno je odpraviti neusklajenosti med trgom dela in izobraževanje in odpraviti anomalije pri financiranju. Šele, ko bo stekel reformni postopek in v njegovo podporo je smiselno tudi povečanje finančnih sredstev. Vendar najprej je potrebno pristopiti k odpravi ključnih pomanjkljivosti in problemov, če želimo biti dober gospodar.

prof. dr. Andrej Umek

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice