Skip to content

1. april – dan norcev in potegavščine, ki jim ni para

Ste že koga danes »potegnili za nos«? Na ta dan nam je dovoljeno vse, tudi spraviti nekoga v zadrego. Predstavljamo vam ozadje »dneva norcev in lažnivcev«, katerega začetki segajo daleč v zgodovino.

Zakaj 1. aprilu pravimo tudi »dan norcev«?

Ludvik XIV razglasil Dan norcev.

Sicer neuradni praznik je leta 1713 razglasil francoski sončni kralj Ludvik XIV. Na ta dan naj bi si dvorni norček privoščil šalo na njegov račun, zaradi česar bi bil kralj skoraj ob krono. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da začetki 1. aprila segajo še dlje v zgodovino in sicer v 16. stoletje, ko naj bi do tega prišlo po zamenjavi julijanskega koledarja z gregorijanskim in praznovanjem novega leta 1. januarja. Pred tem so namreč praznovali novo leto od 25. marca pa vse do 2. aprila. Praznovanje so za nekaj mesecev prestavili, 1. aprila pa so se zato šalili na račun tistih, ki spremembe niso poznali. Za nos so jih potegnili tako, da so jim delili lažna darila. Spet drugi menijo, da gre pri praznovanju 1. aprila za ostanek običajev, ki so jih ljudje praznovali ob pomladanskem enakonočju. V 18. stoletju se je norčavost razširila na vso Evropo, na Škotskem in v Veliki Britaniji pa so potegavščine izvajali kar dva dni.

Začetki dneva norcev so izjemno zanimivi. Običaj se imenuje lovljenje kukavice. Na ta dan so se ljudje pošiljali po lažnih opravkih, ali pa so na hrbet »žrtve« pripeli napis »brcni me«.

Smeha poln dan

Na 1. april nam je dovoljeno nekoga spraviti v zadrego. A previdno, v nekaterih državah si lahko prvoaprilske potegavščine privoščijo le do poldneva, nato pa se morajo zresniti. Potegavščine po 12. uri naj bi namreč prinašale nesrečo. Šale se razlikujejo od države do države, v Franciji pa še danes tistega, ki so ga potegnili za nos, poimenujejo »aprilska riba« (nekoč so tistemu, iz katerega so se želeli norčevati, na hrbet privezali mrtvo ribo). V Italiji so »žrtve« norčij najpogosteje otroci, ki so deležni številnih napletenih zgodbic o neznanih letečih predmetih.

So vse šale nedolžne?

Zagotovo se boste strinjali, da vas je kakšna šala, še posebej tista, ki ste je bili deležni 1. aprila, nasmejala in vam polepšala dan. Toda kako daleč lahko gremo, da šala ostane samo šala? Kaj, če izbrana šala dotični osebi zaradi neprijetne izkušnje iz preteklosti ne bo niti najmanj smešna? Kaj, če bomo s šalo, ki smo jo tako skrbno načrtovali, v nekomu vzbudili občutek strahu in groze? Da, tudi 1. april ima svoje meje, zato nikar ne mislite, da lahko uporabite vsako šalo, ki vam bo padla na pamet. Poanta 1. aprila so namreč povsem nedolžne šale in ne takšne, ki bi nekoga prizadele. Konec koncev pa – zakaj bi se šalili samo 1. aprila? Življenje je precej bolj luštno in vznemirljivo, kadar imamo razlog za smeh, za tistega pravega, ki prihaja iz srca. Tako preprosto je – kratka in povsem nedolžna šala bo čez nekaj let postala čudovit spomin, ki ga bomo z veseljem delili s svojimi otroci ali vnuki.

Zelo radi se pošalijo tudi mediji

Ko se 1. aprila zjutraj prebudimo, sami sebe opozorimo, naj ne verjamemo vsemu, kar bomo slišali (čeprav kasneje v delovnem tempu kar pozabimo na dan norcev, zato nas sodelavci brez težav »potegnejo za nos«). Nekatere šale splavajo po vodi, druge pa so neverjetne – zlasti tiste, v katere so vmešani mediji. Se vam je že zgodilo, da so vas mediji naplahtali? Skorajda ni medija, ki ne bi na ta dan postregel s kakšno neslano šalo svojim bralcem, poslušalcem oziroma gledalcem. Med vročimi novičkami se znajde tudi kakšna lažna, ki pa ji, kot kažejo raziskave, nasede večina ljudi.

Katere prvoaprilske šale s sveta so še danes najbolj odmevne?

Med najbolj odmevne prvoaprilske šale še danes sodi tista, ki si jo je privoščil angleški BBC. Leta 1957 so v svojem programu sporočili, da so v Švici ljudje pričeli pobirati špagete z drevesne vrste, ki raste samo v Švici. Danes bi večina takoj ugotovila, da gre zgolj za šalo, a reakcija je bila leta 1957 prav nasprotna. Mnogi so poklicali v njihovo redakcijo in so radovedno povprašali, ali bi se takšno drevo dalo kupiti in ga posaditi na domačem vrtu. BBC pa je znan tudi po drugi šali iz leta 1980. Takrat so javnost obvestili, da bodo uro na znamenitem Big Benu zamenjali z digitalno.

Prav tako je bilo moč v 50. letih zaslediti šalo, ki je prihajala z Nizozemske. Eden izmed medijev si je izmislil, da je bil stolp v Pisi porušen. Tudi tokrat so mnogi nasedli.

Televizijska postaja na Malti si je leta 1996 privoščila vse voznike – v javnosti so namreč objavili, da bodo morali odslej vsi vozniki voziti po desni strani cestišča. Šok, ki so ga s tem povzročili, si lahko samo predstavljamo.

Kaj pa šale slovenskih medijev?

Predstavljamo vam še nekaj »cvetk« slovenskih medijev, s katerimi so se mediji z nami pošalili v preteklih letih.

  • »Iz Urada za okolje in prostor v občini Piran so potrdili, da bo del plaže, od obrata za pridelavo soli do obale pri hotelu Metropol, od 1. junija dalje plačljiv«. (Portal Delo)
  • »V Tivoliju je naš fotoreporter naletel na ptico, ki že težko čaka pomlad. To ni nič nenavadnega, nenavadno je, da nismo mogli ugotoviti, za katero vrsto gre. Zlasti nas je presenetil njen dolgi kljun.« (Portal Delo).
  • Ne gre za slovensko šalo, temveč za šalo, ki si jo je privoščil hrvaški spletni medij: »Pahor se je, kot smo izvedeli, odločil osebno napisati pismo Seppu Blatterju, predsedniku Fife, ki ga bo prosil, naj mesto Slovenije na Svetovnem prvenstvu prevzame reprezentanca – Hrvaške!«
  • »Letošnji Rudarski maraton, ki bo v nedeljo, 23. aprila, odmeva po vsem svetu. Častni pokrovitelj je pritegnil predvsem ženski del svetovne populacije. Se je pa na veliko presenečenje in veselje Zavoda Savus na Rudarski maraton prijavila prva dama ZDA Melanija Trump. Kot so zapisali iz kabineta predsednika ZDA, Trumpova prisega na zdrav način življenja, redno teče in se udeležuje številnih rekreativnih tekov.« (Portal Zasavc)
  • »Smučarska šampionka Tina Maze je noseča«. (Slovenske novice)
  • »Francoski pisatelj Michel Houellebecq se je med nedavnim obiskom Ljubljane zaljubil v slovensko pesnico.« (Delo)
  • »V Puconcih bodo uvedli poseben občinski davek, nekakšno vinjeto za nabiranje gozdnih plodov, na primer gob, in jo poimenovali gobeta.« (Dnevnik Televizije Slovenija)
  • »Na Vrhniki ob izvirih Ljubljanice opažajo bale sena, ki jih je tja naplavila voda s Planinskega polja – po podzemnih vodnih poteh.« (Slovenska kronika).
  • »V središču Maribora so odkrili nafto.« (Radio Slovenija)
  • »Letošnje poletne počitnice bodo za mesec dni krajše – začele se bodo 25. julija in končale 22. avgusta, s čimer bi vlada prihranila več kot 500 milijonov evrov.« (Infodrom)

Se vam je že utrnila kakšna ideja, kako boste najbližje naplahtali? Naj bo vaš dan poln šal in nikar ne zamerite, če si bo kdo privoščil vas. Izkoristite smeh za dobro voljo! Previdno pa s prvoaprilskimi šalami z mediji – čeprav je skozi vse leto večina vesti videti kot šala, si 1. aprila zares vzemite čas, da preverite, ali si vas je medij privoščil. Želimo vam vesel dan norcev!

Sara Savec

 

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice