Slovenski ljudski običaj: Borovo gostüvanje
Borovo gostüvanje je pustna šega in prireditev, ki je značilna za Prekmurje. Gre za zelo pomemben slovenski ljudski običaj, o čemer priča tudi dejstvo, da se ljudje nanj pričnejo pripravljati že vsaj 3 – 4 mesece prej. Koliko pa o borovem gostüvanju vemo v drugih slovenskih regijah?
Od kje izvira borovo gostüvanje?
Po mnenju mnogih naj bi prireditev izvirala iz zapuščine antičnih kultov oziroma iz obreda, ki ga je nekoč poznala vsa Evropa. V mislih imamo obredno vlečenje ploha ali drevesa in druge starejše običaje, s katerimi so naši predniki častili rodovitnost in drevesa. To navado so v Prekmurju pričeli izvajati že ob koncu 19. stoletja, sprva samo v evangeličanskih vaseh. V katoliških vaseh se običaja niso posluževali, saj se mu je duhovščina vztrajno upirala. Kot razlog so navedli dejstvo, da naj bi se pri obredu norčevali iz verskih obredov. Če bi vprašali Prekmurce, bi nam povedali, da se je borovo gostüvanje pričelo natanko leta 1921 v današnji občini Puconci. Od tega leta pa vse do leta 2012 naj bi se v različnih prekmurskih vaseh odvilo več kot 140 obredov borovega gostüvanja, med katerimi pa lahko mine več let. O tem bi nam zagotovo znali povedati več starejši občani.
Kaj je značilno za borovo gostüvanje?
Imenujemo ga tudi borovo ženitovanje ali poroka z borom, kar je osrednji namen prireditve oziroma običaja. Uprizori se simbolična poroka z borom, pri čemer gre za nekakšno kombinacijo pustnega običaja in običaja ženitovanja. Nekoč so običaj izvajali le v tistih vaseh, v katerih ni bilo v predpustnem času nobene poroke.
Poteka na pustno nedeljo in sicer ves dan po vnaprej določenem dnevnem redu, spremljata pa ga prijetna glasba in odlična gostinska ponudba. Če ga slučajno v istem letu organizirajo različne vasi, ga lahko tudi prestavijo na drugo leto.
Prireditev se prične zjutraj in sicer pred vaškim gasilskim domom, kjer se vsi sodelujoči fotografirajo in poiščejo primernega ženina. Osrednje dogajanje se nato prestavi v bližnji gozd, kjer se odvijejo izbor primernega bora, njegovo podiranje in vlek iz gozda. Pri tem morajo organizatorji paziti, da jim kdo iz sosednje vasi česa ne ukrade. V starih časih je bilo najbolj sramotno, če je kakšen nepridiprav ukradel borov vrh. Vlek bora iz gozda spremlja sprevod, bor pa vlečejo mladi fantje in dekleta, ki se vrnejo v gasilski dom, kjer se dogodek konča s pravo veselico. Poroka se lahko zgodi že v gozdu ali pa kasneje ob vrnitvi pred gasilski dom.
Dve skupini pustnih likov
Omenili smo že, da borovo gostüvanje spremljata dve skupini pustnih likov. Med ženitovanjske like sodijo ženin in nevesta, oče in mati, starešina in starešica, posvalbice in družbani, pozvačin, turbaš in pop. Med pustne like sodijo predstavniki različnih obrti – gozdar, zdravnik, sodnik, fotograf, živalski liki in v sodobnem času tudi liki, ki se pojavljajo kot odgovor na aktualne družbene razmere. Liki, ki niso del svatbe, med obiskovalci prireditve zbirajo denar.
Ker se borovo gostüvanje danes pojavlja tudi turistična prireditev, dogodek pogosto povezuje voditelj, ki obiskovalce seznani s celotnim potekom običaja. Obiskujejo ga turisti iz najrazličnejših krajev, ne le slovenskih, temveč tudi iz drugih držav.
Priprave na borovo gostüvanje
Borovo gostüvanje je prireditev, ki zahteva natančne priprave, zato se le-te včasih pričnejo že v mesecu novembru. Še pred nekaj leti so bila glavni organizator prireditve gasilska društva, danes pa se jim pridružijo tudi druga društva iz vasi. Vaščanke iz krep papirja izdelujejo cvetlice, pripravijo pa tudi različne vrste peciva, kot so potice, pogače in krofi. Mesec dni pred prireditvijo se oblikuje skupina 5 – 6 ljudi, ki zbirajo prostovoljne prispevke in vabijo obiskovalce na prireditev. Nekoč so bili prostovoljni prispevki živila, danes pa je to v glavnem denar. Pred pričetkom dogodka se organizatorji predstavijo v trgovskih centrih.
Običaj, ki je komajda še živ
Borovo gostüvanje je poleg vsega omenjenega tudi običaj, na katerega počasi pozabljamo. V Prekmurju je organiziranih vse manj borovih gostüvanj, predvsem zato, ker je načrtovanje prireditve zahtevno – potrebno je namreč veliko število ljudi, ki so pripravljeni sodelovati, stroški prireditve pa so visoki, zato organizatorji potrebujejo tudi finančno podporo. Kljub temu pa ima ta običaj zelo pomembno vlogo. Družabna dogajanja omogočajo prebivalcem vasi, da se povežejo v celoto – ne glede na njihovo starost, spol ali družbeni položaj. V zadnjih nekaj letih se v Prekmurju ponovno trudijo obuditi star ljudski običaj, ki ima za slovenski narod velik pomen. Z obujanjem pozabljene tradicije poskušajo doseči večjo prepoznavnost kraja, ker pa se borovo gostüvanje izvaja v narečju, je pomembno tudi iz tega razloga, ker nam pomaga ohraniti narečje in krajevni govor. Borovo gostüvanje v Predanovcih je bilo eno zadnjih, ki so ga priredili domačini sami, brez podpore kakšnega projekta ali ustanove.
Ko se poveže staro in mlado…
Pri ohranjanju ljudskih običajev bi morali glavno vlogo prevzeti mladi ljudje in sicer tako, da bi se vključevali v načrtovanje posameznih običajev, od starejših pa bi prevzemali znanja in izkušnje v povezavi z določenim običajem. Starejši ljudje so v tem primeru neizogiben vir informacij, saj se določene podrobnosti glede običaja skozi vsa ta leta nekje izgubijo. Povezava med mlajšo in starejšo generacijo bi nam morda pomagala ohraniti bistvene sestavine borovega gostüvanja in izvirnost šege, ki so jo razvili naši predniki.
Sara Savec
